Glavni idejni koncept mi je bil, da predstavim Ifigenijo Zagoričnik-Simonović kot žensko, ki ji je uspelo ostati ženska v svetu moških. Gre za vprašanje ženske - umetnice, s stališča ženske, ki je opravljala najrazličnejše poklice, da bi preživela. Danes jo poznamo kot priznano slovensko pesnico, žensko, ki ji lončarjenje daje smisel življenja in neodvisnost, prevajalko in žensko kot kulturno ambasadorko in urednico slovenske poezije. Portret je zasnovan konceptualistično , gre za komunikacijo - pogovor dveh žensk, režiserke in portretiranke skkozi filmsko kamero, ki je moška domena.(vir: Ana Nuša Dragan)