Na sestanku, ki se je zgodil in-situ, v galeriji Vžigalica, je Neven Korda razmišljal o postavitvi več objektov v galeriji. Do sekvenčnosti ne bo pristopal tako kot Miha Vipotnik, ki kot začetni impulz uporabi neko temo iz zgodovine in izhaja iz nje. Neven Korda se bo »obrnil vase«, rekonstruiral staro, da bo nastala nova zgodba. Ideja o tematiziranju družbene problematike je Vipotnika pripeljala do centralne teme, ki jo bo obdeloval iz različnih aspektov. Gre za reprezentacijo domačega umetnika v slovenskem okolju: Kako umetnik vidi sam sebe? V kakšno okolje je postavljen? Kako ga vidi okolica? Zametke odgovorov je Vipotnik začel iskati v kanonu slovenskega slikarstva, v Petkovškovi sliki Doma. Tako pri Kordi kot Vipotniku je moč najti uganko, enigmatičnost, napetost med podobo, ki vedno privlači. Korda gledalko ali gledalca potopi v virtualni prostor, ju z njim obkroži, medtem ko Vipotnik linearno privlači gledalca v opazovanje virtualne scene. Neven je v tem smislu personalen, Miha pa “objektiven”, a oba delata na vznemirjanju gledalk in gledalcev.