Neven Korda: Video Signal

Lecture Performance, Vžigalica Gallery, Ljubljana, 16. november 2012
Neven Korda has presented the technical parameters which define the video as a medium. The specifics of the analogue image are essential for understanding of the theory of video, which is determined, according to the artist, by the sensor, the signal and the electronic display.

Reference:
Understanding Analog Video Signals
Keith Jack, Video Demystified: A Handbook for the Digital Engineer, 2005.

[Slovene version] Continue reading

Exhibition Opening

The initial situation at the gallery by Miha Vipotnik was set up only with a small teaser for the installation and filming situation Home that is yet to be gradually built in cooperation with students from Academy of Fine Arts and Design Ljubljana. The starting point was a tiny illuminated postal stamp viewable only from the stairs installed outside the gallery to enable peeking through a 20x25cm lens carved into a black surface of the glass. The postal stamp was published in a collection of 5 significant paintings from the 19th Century by Yugoslav Post Office in 1967. The original drawing was copyrighted by National Gallery Ljubljana who keeps the painting by Jožef Petkovšek Home in its collection and permanent exhibition. Prior to the exhibition opening on 26th October Sergej Kapus held a lecture about the feeling of “unheimlich” in the painting at the National Gallery. This unsettling mode is going to be one of the themes to be developed in the exhibition process.

Neven Korda at the other side of the gallery space constructed a situation for his work Dominant black. He had sought references in his previous video installations in the same gallery space at the Light Guerrilla exhibition and entitled Simply Beautiful. This time, he had taken only those coincidental reflections from the previous installation that had appeared at a time to be less significant. To enhance something that only constructs the background, the random output of the predominant image is a social decision – to give way to the less visible. In his introduction to the installation and the coming performances – about to be enacted in the course of the exhibition – he has declared a new paradigm to his work: 99% PURE VIDEO. So far, he had theorized on the meaning of the paradigm 100% PURE VIDEO taking into consideration all the possibilities of video as a medium encompassing the technical usage, social implications and aesthetic desire. With the new paradigm he tends to avoid the 100% PURE VIDEO to become a genre, as he is a critic of the usage of the term experimental as a style or genre of artistic endeavours. Furthermore in the correspondence to this, he also comments on the usage of 99% as a commodity term to represent the masses much like it is used in the advertisements. Neven Korda also announced his 5 performances where he is going to enact the newly set paradigm.

 

Video Turn

Experimental Research & Exhibition Project (Installations, Screenings, Performances, Lectures, Workshop)
13 till 29 November, 2012
Vžigalica Gallery, Trg francoske revolucije 7, LjubljanaView post

SCCA-Ljubljana and DIVA Station Project Group present  the experimental research & exhibition project at Vžigalica Gallery in the framework of Video Turn research project. The research aims to explore and present experimental artistic practices (video, multidisciplinary and media art). Continue reading

Neven Korda, Yu sen (FV Video, 1983)

http://www.e-arhiv.org/diva/thumb.php?pic=uplimg/works/383/383_SF1_korda_neven_yu_sen1.png&w=180http://www.e-arhiv.org/diva/thumb.php?pic=uplimg/works/383/383_SF1_korda_neven_yu_sen2.png&w=180http://www.e-arhiv.org/diva/thumb.php?pic=uplimg/works/383/383_SF1_korda_neven_yu_sen3.png&w=180

Triminutni video ‘Yu sen’ predstavlja enega prvih samostojnih del Nevena Korda in video sekcije FV, kreativne skupine, ki je delovala znotraj različnih umetniških disciplin (glasba, gledališče, vizualna umetnost). Zaznamuje ga dokaj rudimentarna kolažirana struktura, ki v novo pomensko in vizualno celoto zahvaljujoč spretni montaži koherentno povezuje skupek najdenih posnetkov; prav nenehna reciklaža uporabljenega materiala je kasneje predstavljala enega ključnih elementov avtorske prakse Nevena Korde. Odnos med zvokom in sliko kot ena najosnovnejših premis (takšne ali drugačne) video produkcije je konstitutivni element formalne in sporočilne vrednosti dela, ki prepriča z ambivalentnostjo in nedorečnostjo svojega sporočila.

‘Yu sen’ torej ni protestno delo, pač pa odraz nazorov tedanje mlade generacije, ki je živela v svetu mitov in legend o junaških prednikih. Primarni material dela sestavljajo filmski zapisi (po vsej verjetnosti del nekega povojnega propagandnega filma), ki prikazujejo takratnega predsednika Josipa Broza Tita v različnih ikoničnih situacijah – nagovarjajočega množico z balkona, pregledujočega postrojene čete ali mahajočega iz avtomobila. Njegov glas je nadomeščen z (očitno) mlajšim interpretom, ki prebira slovenski prevod nagovora na temo ustvarjanja nove, pravičnejše družbe, temelječe na bratstvu, enotnosti in enakosti. Continue reading

Projekcijska umetnost

Video je bil že od začetka orodje, katerega rabe so bile raznovrstne. Danes to morda velja bolj kakor kdaj prej. Sprva so napovedovali, da bo zamenjal starejše, klasične tehnike in izrazna sredstva. Sčasoma so se v video naselile razno razne oblike umetnosti in kulture, od slikarstva in kiparstva, akcij in performansa, do glasbe in popularne kulture. Video pa je postal nepogrešljiv element umetniških praks, kot »umetniška dokumentacija« pa tudi edini manifestativni/predstavitveni material in hkrati produkt umetniškega/raziskovalnega procesa. Video je zasedel domala vsa polja ustvarjanja in prezentacije. Danes tako rekoč ni več razstave brez monitorjev in projekcijskih platen, video podobe iz različnih (analognih in digitalnih) nosilcev pulzirajo in migotajo na vse mogočih površinah po razstavnih prostorih galerij in muzejev.

Neven Korda

Neven Korda, Preprosto lepo / Simply Beautiful, 2012

Projiciranje svetlobe in podob in ustvarjanje t. i. projekcijskega prostora pa ima konkretno zgodovino. Najprej so filmske projekcije prišle v gledališča in razgradile tradicionalni gledališki prostor in čas (npr. »Totalni teater« Walterja Gropiusa v 20. letih 20. stoletja). Sredi 60. in v 70. letih prejšnjega stoletja, v zlati dobi eksperimentalnega 16 mm in Super8 filma, so nastale prve »kinematografske instalacije« v okviru »razširjenega kina«, ki je bil del gibanja »razširjene umetnosti«. V osemdesetih letih pa so filmske projektorje zamenjali tricevni (RGB) video projektorji, pozneje pa še bolj kakovostni projektorji: LCD (liquid crystal display) in DLP (digital light processor).

Vizualni umetniki lahko delajo z več (multiple) projekcijami v sozvočju z obdajajočim prostorom in objekti v njem, lahko pa posebej zanje zgradijo gledalnice v obliki »črne kocke«. V prvem primeru umetnike zanima razmerje med podobami, časom, prostorom in gledalcem, ki se znajde v njih. Zamajejo fizični prostor in razgradijo linearni čas ter obiskovalcu dodelijo pomembno vlogo protagonista. Učinku stereometričnih in sekajočih svetlobnih žarkov in gibajočih se senc posvetijo enako pozornost kakor podobam, ki se tvorijo in prekrivajo na različnih, ne nujno ploskih in omejenih podlagah. V drugem primeru bolj ali manj uprizarjajo diegetski prostor kina, brez interakcije ali neposredne izkušnje.

Vendar pa produkcijski proces in prezentacijski format nista nujno enoznačno povezana. Včasih je vloga interakcije ali neposredne izkušnje vpisana v samo produkcijo in drugič se produkcijski proces dogaja v realnem času prezentacije. Se konstruira in hkrati prikazuje pred očmi in za nogami obiskovalcev, se izgrajuje in razgrajuje. Vse s pomočjo teme in svetlobe, raznoraznih naprav in umetnika, ki jih krmili. Z nemajhno pomočjo elektrike. BB

Page 2 of 41234