Evolucionarni video ali generativni video ali tudi videografični principi je polje dejavnosti, ki druži nekaj umetnikov in njihovih trenutno razvijajočih se, ali že realiziranih principov neposredno nastajajoče video podobe. Podoba je v tem primeru skoraj vedno abstraktna in zelo grafična, vendar hkrati dinamično spremenljiva. Tako se bistveno ločuje od pripovedništva, ki ga v zadnjem stoletju povezujemo predvsem s filmsko pripovedjo. Med prvim in drugim načinom ni neposredne povezave, predvsem zato, ker je industrijsko pripovedništvo že davno izvrglo abstraktno sliko kot nefunkcionalno. Abstraktnejše ravni dosega filmska pripoved na drugačne načine. Gibljivost slike »evolucionarnega« videa pa ta princip ločuje tudi od statičnih grafičnih dosežkov. V tej obliki je generirani sliki, ki ima običajno svoj generirani zvočni komplement, dodan drugačen zvočni tok, ki sodi v drugo produkcijo, vendar se po avtorjevem mnenju lepi tudi na to produkcijo. Zgodovinska izhodišča generativnega videa segajo v začetke eksperimentiranja z elektronsko sliko, ko se je tej tehnologiji pridružila možnost hkratne manipulacije na sliki. To je tudi čas prvih elektronskih zvočnih inštrumentov (sintesajzerjev), pri katerih se je izdatno iskalo zanimive načine povezav med elektronskimi sklopi. Pri video sliki je obdobje razcveta omogočil domači video sistem VHS, kmalu pa tudi pojavitev prvih računalnikov in nove – digitalne - možnosti spreminjanja podobe. Neven Korda je eden pionirjev te zlate dobe abstraktnega videa, ki aktivno deluje tudi pri raziskovanju abstraktne slike s sodobnimi računalniškimi tehnikami. Razvojno in predstavitveno delo iniciative, ki jo trenutno sestavljajo Neven Korda, Luka Prinčič in Borut Savski, poteka v prostorih Cirkulacije 2 v tovarni Rog. Vredno je še omeniti popolnoma enak naziv principa gibljive abstraktne slike - videografika, kot jo je sredi sedemdesetih let poimenoval Miha Vipotnik. (Borut Savski)