Dr. Xenia je novonastala skupna večspolna entiteta. Sestavlja jo preplet štirih oseb (umetnic Andreje Džakušič, Keiko Miyazaki, Ive Tratnik in umetnika Simona Macuha), ki so v preteklosti sodelovale v različnih medsebojnih povezavah, a nikdar v prav takšni obliki. Dr. Xenia je tako kolektivna oseba srednjih let, ki združuje različne identitete. Te so se skozi izobrazbo, vzgojo in delo oblikovale v aktivno, celo aktivistično persono, ki ne verjame, da je svet mogoče spreminjati, a si želi početi ravno to. Sam_a zase pravi, da je »etično kolektivno telo«, kar pomeni, da se mora ves čas truditi za lastno toleranco do vseh svojih sestavnih delov, izjav in dejanj. Skozi ustvarjalni proces si prizadeva emancipirati najprej samo_ega sebe in nato v emancipacijski proces kot aktivne gledalke_ce vključiti tudi druge. V svojih performativnih akcijah domišljeno uporablja preproste humorne mehanizme, s katerimi zrcali in hkrati sprevrača družbeno ustaljene vzorce obnašanja. Gledalke_ce prek svojih s pomeni in asociacijami bogatih del vabi k aktivni interpretaciji in skupni debati, skozi katero se razkrivajo plasti pomenov. Po besedah dr. Xenie je njena_gova estetika relacijska v Rancièrovem smislu, saj svojo publiko razume kot aktivne, razmišljujoče subjekte in ne zgolj pasivne uživalke_ce simulakrov spektakla.
(Vir: odlomek iz kuratorskega besedila Vesne Bukovec, Ane Grobler in Sebastiana Krawczyka ob razstavi Dr. Xenia: Četrti vogal – Pravice za naše boje (27. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk), Galerija Alkatraz, 2021)

Foto: Milojka Drobne