Nataša Prosenc Stearns - Zasip (00:03:35)
Produkcija: 2012
Avtorica je video instalacijo prvotno zasnovala za in-situ postavitev v okviru likovnih prireditev Evropske prestolnice kulture Maribor v bastiji Pokrajinskega muzeja Maribor. Video instalacija je refleksija novega zgodovinskega prostora. S tremi paralelnimi projekcijami padajočih kamnov, zemlje in proda, je umetnica oživela celotni prostor. Avtorico je do zemeljskih materialov pripeljal razmislek o zgodovini srednjeveške gradnje, a naredila je delo, v katerem poetično oživijo sloji zgodovine kot plazo...
DIVA zgodovina
54 rezultatov med deli
Ana Čigon - Drage dame, hvala (galerija Kapelica) (00:05:06)
Podnaslov: Digitalni performans
Produkcija: Galerija Kapelica, 2011
DRAGE DAME, HVALA - druga verzija Digitalni performans, trajanje performansa cca 30 min, 2011 Scenografija: interaktivna projekcija in interaktivni osvetljava preko enega reflektorja, tla popisana z imeni umetnikov (ob začetku performansa, med performansom dodana še ženska imena). Tehnologija: Arduino Duemila in LilyPad, XBee, accelerometer, soft circuit, dimmer. program.: PD in Arduino. Prva verzija performansa Drage dame, hvala je bila izvedena na AGRFT v okviru predmeta Umetnost giba v času ma...
Podnaslov: Digitalni performans
Produkcija: Galerija Kapelica, 2011
DRAGE DAME, HVALA - druga verzija Digitalni performans, trajanje performansa cca 30 min, 2011 Scenografija: interaktivna projekcija in interaktivni osvetljava preko enega reflektorja, tla popisana z imeni umetnikov (ob začetku performansa, med performansom dodana še ženska imena). Tehnologija: Arduino Duemila in LilyPad, XBee, accelerometer, soft circuit, dimmer. program.: PD in Arduino. Prva verzija performansa Drage dame, hvala je bila izvedena na AGRFT v okviru predmeta Umetnost giba v času ma...
Ana Čigon - Drage dame, hvala – Rdeče zore (00:12:30)
Produkcija: KUD Mreža, 2013
Drage dame, hvala je performans v nastajanju/spreminjanju, ki je bil izveden v več različicah. Rdeča nit, ki povezuje vse izvedbe, je tematiziranje podreprezentiranosti žensk v umetnostni zgodovini in teoriji, umetnostnih institucijah in širšem kolektivnem spominu. Vizualna, akcijska in vsebinska plat performansa se spreminjajo glede na kontekst, znotraj katerega se le-ta zgodi, ter glede na spoznanja, ki jih prinašajo predhodne izvedbe. Ena od problematik, ki se je pokazala v predhodnih performansih,...
Produkcija: KUD Mreža, 2013
Drage dame, hvala je performans v nastajanju/spreminjanju, ki je bil izveden v več različicah. Rdeča nit, ki povezuje vse izvedbe, je tematiziranje podreprezentiranosti žensk v umetnostni zgodovini in teoriji, umetnostnih institucijah in širšem kolektivnem spominu. Vizualna, akcijska in vsebinska plat performansa se spreminjajo glede na kontekst, znotraj katerega se le-ta zgodi, ter glede na spoznanja, ki jih prinašajo predhodne izvedbe. Ena od problematik, ki se je pokazala v predhodnih performansih,...
Ana Čigon - Spominjanje Drugih (00:45:54)
Produkcija: Ana Čigon, Stacion - Center for Contemporary Art, Prishtina - Kosovo, Mestna galerija Ljubljana, 2015
Remembering the Others (Spominjanje Drugih) je dokumentarni film o pomenu in moči javnih spomenikov. V filmu teoretičarke, aktivistke, študentke, umetnice in umetnik iz Prištine na Kosovu govorijo o javnih spomenikih. Ugotavljajo, kateri ljudje imajo privilegij, da so zastopani v spomenikih, zakaj ni spomenikov, ki bi bili posvečeni ženskim osebnostim in katere so še druge družbene skupine, ki so izključene iz reprezentacije v javnih obeležjih. Film izjavlja, da bo, dokler bodo z...
Produkcija: Ana Čigon, Stacion - Center for Contemporary Art, Prishtina - Kosovo, Mestna galerija Ljubljana, 2015
Remembering the Others (Spominjanje Drugih) je dokumentarni film o pomenu in moči javnih spomenikov. V filmu teoretičarke, aktivistke, študentke, umetnice in umetnik iz Prištine na Kosovu govorijo o javnih spomenikih. Ugotavljajo, kateri ljudje imajo privilegij, da so zastopani v spomenikih, zakaj ni spomenikov, ki bi bili posvečeni ženskim osebnostim in katere so še druge družbene skupine, ki so izključene iz reprezentacije v javnih obeležjih. Film izjavlja, da bo, dokler bodo z...
Neven Korda, Zemira Alajbegović - Avtobus (00:11:10)
Produkcija: TV Slovenija, 1993
Začetek videa določa grafični znak, iz katerega vzniknejo podobe, in nas s tem opozarja, da je dokumentarnost zgolj artefakt. Pripovedovalec lista po dokumentih in rekonstruira Lelino življenje: v srednjem veku je bila obtožena čarovništva, v dvajsetem stoletju se znajde v vojni, v prihodnosti bo zapustila planet. S plastenjem slike se Lelina individualna usoda vpisuje v usodo človeštva, edino televizijski posnetki jugoslovanske vojne so prikazani enoplastno, čisto. Televizijska slika...
Produkcija: TV Slovenija, 1993
Začetek videa določa grafični znak, iz katerega vzniknejo podobe, in nas s tem opozarja, da je dokumentarnost zgolj artefakt. Pripovedovalec lista po dokumentih in rekonstruira Lelino življenje: v srednjem veku je bila obtožena čarovništva, v dvajsetem stoletju se znajde v vojni, v prihodnosti bo zapustila planet. S plastenjem slike se Lelina individualna usoda vpisuje v usodo človeštva, edino televizijski posnetki jugoslovanske vojne so prikazani enoplastno, čisto. Televizijska slika...
Zemira Alajbegović - Urbanaria (00:01:50)
Podnaslov: TV oddaja / TV show
Produkcija: TV Slovenija, 1996
Izjava Barbare Borčić, ene od kustosinje razstavnega projekta Urbanaria o dvodnevnem dogodku Predstavitev Metelkove: konferenca, diskusije, ogledi in projekcije (14. in 15. februarja 1996). Urbanaria je bila prva razstava Sorosovega centra za sodobno umetnost - Ljubljana (pozneje SCCA-Ljubljana). Tematizirala je umetnost v urbanem okolju, bila pa je razdeljena na dva dela: konceptualno razstavo vseh petdesetih predlogov, prispelih na javni razpis, in realizacijo trinajstih projektov na različnih lokacija...
Podnaslov: TV oddaja / TV show
Produkcija: TV Slovenija, 1996
Izjava Barbare Borčić, ene od kustosinje razstavnega projekta Urbanaria o dvodnevnem dogodku Predstavitev Metelkove: konferenca, diskusije, ogledi in projekcije (14. in 15. februarja 1996). Urbanaria je bila prva razstava Sorosovega centra za sodobno umetnost - Ljubljana (pozneje SCCA-Ljubljana). Tematizirala je umetnost v urbanem okolju, bila pa je razdeljena na dva dela: konceptualno razstavo vseh petdesetih predlogov, prispelih na javni razpis, in realizacijo trinajstih projektov na različnih lokacija...
Miha Vipotnik - Čas alikvotnih delcev (12:00)
Produkcija: Slovenski etnografski muzej, 2013
Video/Film je nastal ob praznovanju 90-letnice Slovenskega etnografskega muzeja in prikazuje bogastvo muzejskih zbirkiz različnih geografskih okolij. Uporabljeno je avdiovizualno gradivo iz muzejskega arhiva. Filmski in zvočni dokumenti/posnetki so na novo urejeni in tvorijo vizualno-zvočno kompozicijo, ki skozi fragmente prikazuje eno od mogočih zgodb kulture in ustvarja snovno in nesnovno zmes spomina. Video Besede je uvodni "besedni" prolog k filmu Čas alikvotnih delcev. Je nekakšen epigraf i...
Produkcija: Slovenski etnografski muzej, 2013
Video/Film je nastal ob praznovanju 90-letnice Slovenskega etnografskega muzeja in prikazuje bogastvo muzejskih zbirkiz različnih geografskih okolij. Uporabljeno je avdiovizualno gradivo iz muzejskega arhiva. Filmski in zvočni dokumenti/posnetki so na novo urejeni in tvorijo vizualno-zvočno kompozicijo, ki skozi fragmente prikazuje eno od mogočih zgodb kulture in ustvarja snovno in nesnovno zmes spomina. Video Besede je uvodni "besedni" prolog k filmu Čas alikvotnih delcev. Je nekakšen epigraf i...
Nika Oblak & Primož Novak - 900 m3 Sand (00:10:21)
Produkcija: Universitätskulturzentrum UNIKUM, Klagenfurt in cooperation with section.a, Vienna, 2014
'900 m3 Sand' je video instalacija, ki je nastala kot odziv na specifično lokacijo, kaverno iz 1. svetovne vojne na gori Sabotin blizu Nove Gorice. Volumen 900m3 ustreza volumnu kaverne, ki so jo izkopali vojaki predvsem ročno v toku dveh let. Bager v kamnolomu je na zahtevo Nike Oblak & Primoža Novaka v enem dnevu navozil 900m3 velik kup peska. Akcija se navezuje na absurdno količino dela vloženega v konstrukcijo bojišča ter nesmisel vojne. (Vir: Nika Oblak & Primož Novak)
Produkcija: Universitätskulturzentrum UNIKUM, Klagenfurt in cooperation with section.a, Vienna, 2014
'900 m3 Sand' je video instalacija, ki je nastala kot odziv na specifično lokacijo, kaverno iz 1. svetovne vojne na gori Sabotin blizu Nove Gorice. Volumen 900m3 ustreza volumnu kaverne, ki so jo izkopali vojaki predvsem ročno v toku dveh let. Bager v kamnolomu je na zahtevo Nike Oblak & Primoža Novaka v enem dnevu navozil 900m3 velik kup peska. Akcija se navezuje na absurdno količino dela vloženega v konstrukcijo bojišča ter nesmisel vojne. (Vir: Nika Oblak & Primož Novak)
Anja Medved - Mesto na travniku (01:03:00)
Podnaslov: videoesej o Novi Gorici
Produkcija: Kinoatelje, 2004
Ob priključitvi Primorske k Jugoslaviji je Gorica ostala v Italiji. Na jugoslovanski strani so leta 1948 začeli graditi novo Gorico. Mesto na travniku, na močvirju, na zapuščenem pokopališču ob stari Frnaži je dolga leta stalo kot skelet sredi praznega prostora ob neizmerno široki ulici, ki ni nikamor vodila. Ljudje, ki so se vanj selili iz vseh koncev in krajev, so kmalu ugotovili, da so se znašli na “divjem zahodu” in da si bodo Novo Gorico morali zgraditi sam...
Podnaslov: videoesej o Novi Gorici
Produkcija: Kinoatelje, 2004
Ob priključitvi Primorske k Jugoslaviji je Gorica ostala v Italiji. Na jugoslovanski strani so leta 1948 začeli graditi novo Gorico. Mesto na travniku, na močvirju, na zapuščenem pokopališču ob stari Frnaži je dolga leta stalo kot skelet sredi praznega prostora ob neizmerno široki ulici, ki ni nikamor vodila. Ljudje, ki so se vanj selili iz vseh koncev in krajev, so kmalu ugotovili, da so se znašli na “divjem zahodu” in da si bodo Novo Gorico morali zgraditi sam...
Luka Prinčič - Oziranja: Maya Deren (00:12:02)
Produkcija: 2007
Video delo je produkt filmskega performansa v živo, ki za temelj svoje raziskave vzame filmski opus avantgardne umetnice Maye Deren. Z vizualno in zvočno manipulacijo in montažo materiala v realnem času avtor vzpostavlja dialog med sodobnostjo in preteklostjo ter na ta način išče svoj lasten odnos z zgodovino. Maya Deren (1917-1961) je bila ameriška avantgardna filmska umetnica, montažerka, performerka, filmska teoretičarka, plesalka, pesnica in fotografinja, rojena v Kievu.
Produkcija: 2007
Video delo je produkt filmskega performansa v živo, ki za temelj svoje raziskave vzame filmski opus avantgardne umetnice Maye Deren. Z vizualno in zvočno manipulacijo in montažo materiala v realnem času avtor vzpostavlja dialog med sodobnostjo in preteklostjo ter na ta način išče svoj lasten odnos z zgodovino. Maya Deren (1917-1961) je bila ameriška avantgardna filmska umetnica, montažerka, performerka, filmska teoretičarka, plesalka, pesnica in fotografinja, rojena v Kievu.
Ana Čigon - Heroinat / Herojke (00:15:00)
Produkcija: Ana Čigon, Stacion Center for Contemporary Arts, Mestna galerija Ljubljana, 2015
Kratek dokumentarni film o postavitvi problematičnega spomenika v središču Prištine, ki so ga slovesno odkrili junija 2015. Spomenik je posvečen vsem ženskam, ki so kakorkoli prispevale k vzpostavitvi samostojne države na Kosovu v času vojne med letoma 1998 in 1999. Poleg tega se spomenik hkrati poklanja tudi vsem žrtvam spolnega nasilja med to vojno. Film je kritika tega spomenika. Podana je prek montaže številnih nasprotujočih se izjav intervjuvank iz Prištine, od poli...
Produkcija: Ana Čigon, Stacion Center for Contemporary Arts, Mestna galerija Ljubljana, 2015
Kratek dokumentarni film o postavitvi problematičnega spomenika v središču Prištine, ki so ga slovesno odkrili junija 2015. Spomenik je posvečen vsem ženskam, ki so kakorkoli prispevale k vzpostavitvi samostojne države na Kosovu v času vojne med letoma 1998 in 1999. Poleg tega se spomenik hkrati poklanja tudi vsem žrtvam spolnega nasilja med to vojno. Film je kritika tega spomenika. Podana je prek montaže številnih nasprotujočih se izjav intervjuvank iz Prištine, od poli...
Ana Čigon - Francka (00:01:13)
Podnaslov: iz serije Odkritje mačke v žaklju
Produkcija: Ana Čigon, 2015
Animacija o Cankarjevi Francki, ki teče drugače, kot ji veleva literarni kanon. Ideja za naimacijo je nastala na Feminističnem shodu Feminizem na ulice, ki je bil v Ljubljani leta 2014. Na njem s(m)o udeleženke_ci vzklikali različne slogane med drugim tudi »Francke danes tečejo hitreje«. (Vir: Ana Čigon) Animacija je del serije videov in animacij »Odkritje mačke v žaklju«. OPOMBA: Na željo avtorice video ni objavljen v spletnem arhivu, hranimo ga in je na ogled samo v mediateki Postaje DIVA...
Podnaslov: iz serije Odkritje mačke v žaklju
Produkcija: Ana Čigon, 2015
Animacija o Cankarjevi Francki, ki teče drugače, kot ji veleva literarni kanon. Ideja za naimacijo je nastala na Feminističnem shodu Feminizem na ulice, ki je bil v Ljubljani leta 2014. Na njem s(m)o udeleženke_ci vzklikali različne slogane med drugim tudi »Francke danes tečejo hitreje«. (Vir: Ana Čigon) Animacija je del serije videov in animacij »Odkritje mačke v žaklju«. OPOMBA: Na željo avtorice video ni objavljen v spletnem arhivu, hranimo ga in je na ogled samo v mediateki Postaje DIVA...
Maja Hodošček - Potrebujemo naslov (00:08:19)
Produkcija: 2014
Delo je nastalo v sodelovanju s šestimi člani šolskega debatnega kluba v šolskem letu 2013/2014, kjer so debaterji sodelovali v nekakšnem paralelnem učnem načrtu. Izhodiščna točka debate je bilo Gibanje neuvrščenih oziroma bolj natančno, fotografski arhiv prve konference tega gibanja v Beogradu leta 1961 (arhiv hrani Muzej Istorije Jugoslavije). Debaterji so razmišljali o tako imenovani “tretji” politiki danes, novih oblikah komunizma, ter reflektirali njihovo lastno vlogo znotraj družine,...
Produkcija: 2014
Delo je nastalo v sodelovanju s šestimi člani šolskega debatnega kluba v šolskem letu 2013/2014, kjer so debaterji sodelovali v nekakšnem paralelnem učnem načrtu. Izhodiščna točka debate je bilo Gibanje neuvrščenih oziroma bolj natančno, fotografski arhiv prve konference tega gibanja v Beogradu leta 1961 (arhiv hrani Muzej Istorije Jugoslavije). Debaterji so razmišljali o tako imenovani “tretji” politiki danes, novih oblikah komunizma, ter reflektirali njihovo lastno vlogo znotraj družine,...
Maja Hodošček - Učna ura (00:15:20 (trailer 00:03:46))
Produkcija: 2017
Učna ura (The Lesson) se dogaja v srednji šoli, med učno uro. Vidimo dijake med pogovorom o specifičnem zgodovinskem gibanju, partizanskem šolstvu, ki se je formiralo med II. svetovno vojno v Sloveniji. Izbrano temo je predlagala umetnica, konkretno se je učna ura osredotočala na branje pisma določene partizanske učiteljice. V videju opazujemo diskusijo med profesorico in dijaki, debata se dotika razmerja učitelj - učenec in vprašanja o pomenu izobraževanja znotraj radikalnih pogojev. Umetnico...
Produkcija: 2017
Učna ura (The Lesson) se dogaja v srednji šoli, med učno uro. Vidimo dijake med pogovorom o specifičnem zgodovinskem gibanju, partizanskem šolstvu, ki se je formiralo med II. svetovno vojno v Sloveniji. Izbrano temo je predlagala umetnica, konkretno se je učna ura osredotočala na branje pisma določene partizanske učiteljice. V videju opazujemo diskusijo med profesorico in dijaki, debata se dotika razmerja učitelj - učenec in vprašanja o pomenu izobraževanja znotraj radikalnih pogojev. Umetnico...
Anja Medved - Spovednica tihotapcev. Pogledi skozi železno zaveso (21:51)
Podnaslov: Čezmejne akcije zbiranja spomina
Produkcija: Kinoatelje, 2010
Spovednica tihotapcev je prva spominodajalska akcija iz serije Čezmejne akcije zbiranja spomina: Carinarnica na meji med dvema mestoma, državama, družbenima sistemoma, med romanskim in slovanskim svetom 65 let po končani vojni. 20. decembra 2007 z vstopom Slovenije v schengensko območje se Nova Gorica prvič v svoji kratki zgodovini znajde brez mejnih zapornic. Isti večer se ta travmatični prostor spremeni v prostor srečanj. V njem so nameščeni kamera, mikrofon, računalnik in zavesa, za kat...
Podnaslov: Čezmejne akcije zbiranja spomina
Produkcija: Kinoatelje, 2010
Spovednica tihotapcev je prva spominodajalska akcija iz serije Čezmejne akcije zbiranja spomina: Carinarnica na meji med dvema mestoma, državama, družbenima sistemoma, med romanskim in slovanskim svetom 65 let po končani vojni. 20. decembra 2007 z vstopom Slovenije v schengensko območje se Nova Gorica prvič v svoji kratki zgodovini znajde brez mejnih zapornic. Isti večer se ta travmatični prostor spremeni v prostor srečanj. V njem so nameščeni kamera, mikrofon, računalnik in zavesa, za kat...
Anja Medved - Moja meja (50:34)
Produkcija: Kinoatelje, Deželni sedež RAI za Furlanijo Julijsko krajino – slovenski program, 2002
Gorica, 16. septembera 1947. Meja se je vrinila med hiše in ulice, med polja in vrtove - med ljudi in razdelila svet na dve polovici. Postala je pregrada in izziv. O meji in življenju z njo pripovedujejo tisti, ki se še spominjajo nerazdeljenega goriškega prostora. Dokumentarni film Moja meja / Il mio confine beleži drobec svetovne zgodovine skozi oči male deklice, ki v svoj dnevnik vestno zapisuje vsakdan odraščanja v povojni Jugoslaviji. (vir: Kinoatelje) Nadja Velušče...
Produkcija: Kinoatelje, Deželni sedež RAI za Furlanijo Julijsko krajino – slovenski program, 2002
Gorica, 16. septembera 1947. Meja se je vrinila med hiše in ulice, med polja in vrtove - med ljudi in razdelila svet na dve polovici. Postala je pregrada in izziv. O meji in življenju z njo pripovedujejo tisti, ki se še spominjajo nerazdeljenega goriškega prostora. Dokumentarni film Moja meja / Il mio confine beleži drobec svetovne zgodovine skozi oči male deklice, ki v svoj dnevnik vestno zapisuje vsakdan odraščanja v povojni Jugoslaviji. (vir: Kinoatelje) Nadja Velušče...
Anja Medved - Prehajanja / Passaggi (26:51)
Podnaslov: video meditacije za dve razstavi, dve Gorici in eno umetnost
Produkcija: Kinoatelje, 2007
Pogovori z nekaterimi goriškimi ustvarjalci iz obeh strani meje, ki so sodelovali pri dveh preglednih likovnih razstavah v Gorici in Novi Gorici v letu odpiranja meje. Zanimalo nas je, kaj pomeni točka prehoda, kdo ali kaj določa narodno in kulturno identiteto in kako živeti in ustvarjati brezmejno. Dokumentarni video je sestavni del video instalacije z naslovom Umetnik in njegovo ok(n)o, ki jo je umetnica naredila za razstavo The Universe of Art / Vsemirje umetnosti, katere naslov parafrazira sl...
Podnaslov: video meditacije za dve razstavi, dve Gorici in eno umetnost
Produkcija: Kinoatelje, 2007
Pogovori z nekaterimi goriškimi ustvarjalci iz obeh strani meje, ki so sodelovali pri dveh preglednih likovnih razstavah v Gorici in Novi Gorici v letu odpiranja meje. Zanimalo nas je, kaj pomeni točka prehoda, kdo ali kaj določa narodno in kulturno identiteto in kako živeti in ustvarjati brezmejno. Dokumentarni video je sestavni del video instalacije z naslovom Umetnik in njegovo ok(n)o, ki jo je umetnica naredila za razstavo The Universe of Art / Vsemirje umetnosti, katere naslov parafrazira sl...
Anja Medved - Proti toku (40:54)
Podnaslov: Dokumentarni film o solkanskih kajakaših
Produkcija: Kinoatelje, 2006
Na samem začetku je bila reka Soča, divja reka, ki si skozi sotesko ni izdolbla le poti do morja, ampak je oblikovala in izklesala tudi značaje ljudi ob njej. In prav tam, kjer se skozi sotesko prebije na plan in se njena divjost umiri, stoji Solkan. Solkanci zato najbolje poznajo njeno dvojno nrav. Po tradiciji spretni mizarji so postali tudi odlični izdelovalci čolnov. Leta 1947 meja preseka tudi reko, na eni strani ostane Soča, na drugi Isonzo. Čolni ne smejo več pluti navzdol proti Gorici, lahko...
Podnaslov: Dokumentarni film o solkanskih kajakaših
Produkcija: Kinoatelje, 2006
Na samem začetku je bila reka Soča, divja reka, ki si skozi sotesko ni izdolbla le poti do morja, ampak je oblikovala in izklesala tudi značaje ljudi ob njej. In prav tam, kjer se skozi sotesko prebije na plan in se njena divjost umiri, stoji Solkan. Solkanci zato najbolje poznajo njeno dvojno nrav. Po tradiciji spretni mizarji so postali tudi odlični izdelovalci čolnov. Leta 1947 meja preseka tudi reko, na eni strani ostane Soča, na drugi Isonzo. Čolni ne smejo več pluti navzdol proti Gorici, lahko...
Anja Medved - Najdeni portreti (33:18)
Podnaslov: Čezmejne akcije zbiranja spomina
Produkcija: Kinoatelje, Kinokašča, 2014
Decembra 2013 je bila v prostorih nekdanjega mejnega prehoda med Novo Gorico in Gorico izvedena četrta spominodajalska akcija z naslovom Najdeni portreti. Občani obeh Goric so bili povabljeni, da izberejo fotografije neznanih someščanov ter spregovirjo o svojih spominih nanje. Čezmejne akcije zbiranja spominaNamen spominodajalskih akcij je oblikovati odprti arhiv, ki se razvija s časom in postaja nekakšno darilo, ki ga prebivalci obeh mest poklanjamo bodočim generacijam. Podobno kot druž...
Podnaslov: Čezmejne akcije zbiranja spomina
Produkcija: Kinoatelje, Kinokašča, 2014
Decembra 2013 je bila v prostorih nekdanjega mejnega prehoda med Novo Gorico in Gorico izvedena četrta spominodajalska akcija z naslovom Najdeni portreti. Občani obeh Goric so bili povabljeni, da izberejo fotografije neznanih someščanov ter spregovirjo o svojih spominih nanje. Čezmejne akcije zbiranja spominaNamen spominodajalskih akcij je oblikovati odprti arhiv, ki se razvija s časom in postaja nekakšno darilo, ki ga prebivalci obeh mest poklanjamo bodočim generacijam. Podobno kot druž...
Anja Medved - Podobe pozabe (55:45)
Podnaslov: Čezmejne akcije zbiranja spomina
Produkcija: Kinoatelje, 2016
Dokumentarni video iz akcije zbiranja spomina v Ljubljani leta 2014. Dokumentarni projekt Podobe pozabe – osebne zgodovine mesta Ljubljana je zbirka osebnih spominov, ki jih ob gledanju družinskih fotografij, posnetih med drugo svetovno vojno, obujajo starejši občani Ljubljane. Sestavlja ga 23 kratkih samostojnih video portretov. Nastal je v sodelovanju z Zavodom Divja misel in projektom Moje ulice. Predstavljen je bil kot video postavitev v zatemnjenem galerijskem prostoru z desetimi monitor...
Podnaslov: Čezmejne akcije zbiranja spomina
Produkcija: Kinoatelje, 2016
Dokumentarni video iz akcije zbiranja spomina v Ljubljani leta 2014. Dokumentarni projekt Podobe pozabe – osebne zgodovine mesta Ljubljana je zbirka osebnih spominov, ki jih ob gledanju družinskih fotografij, posnetih med drugo svetovno vojno, obujajo starejši občani Ljubljane. Sestavlja ga 23 kratkih samostojnih video portretov. Nastal je v sodelovanju z Zavodom Divja misel in projektom Moje ulice. Predstavljen je bil kot video postavitev v zatemnjenem galerijskem prostoru z desetimi monitor...