Ana Pečar - Partitura za tri vode (2. del) (00:14:12)
Produkcija: 2008
Partitura za štiri vode je več kanalni video. Prikazuje sintetizirani biotop s posntki vode. Z video rezi, vzvratnim predvajanjem, vrtinčenjem zvoka prikazuje gibanje, ritem in časa ter poudarja silovitost ali umirjenost tega naravnega elementa. Izhajala je iz citata francoskega pesnika Paula Claudela, ki je zapisal, da je voda zemljin instrument za opazovanje časa.
DIVA Ana
6 rezultatov med avtorji
44 rezultatov med deli
Ana Pečar - Partitura za tri vode (3. del) (00:09:57)
Produkcija: 2008
Partitura za štiri vode je več kanalni video. Prikazuje sintetizirani biotop s posntki vode. Z video rezi, vzvratnim predvajanjem, vrtinčenjem zvoka prikazuje gibanje, ritem in časa ter poudarja silovitost ali umirjenost tega naravnega elementa. Izhajala je iz citata francoskega pesnika Paula Claudela, ki je zapisal, da je voda zemljin instrument za opazovanje časa.
Produkcija: 2008
Partitura za štiri vode je več kanalni video. Prikazuje sintetizirani biotop s posntki vode. Z video rezi, vzvratnim predvajanjem, vrtinčenjem zvoka prikazuje gibanje, ritem in časa ter poudarja silovitost ali umirjenost tega naravnega elementa. Izhajala je iz citata francoskega pesnika Paula Claudela, ki je zapisal, da je voda zemljin instrument za opazovanje časa.
Ana Pečar - Beli zvok_črna ploskev / (00:10:05)
Produkcija: 2011
V video delu Bela etida_črna površina avtorica uporabi številne elemente videojezika kot so plastenje, izginjanje, prekrivanje; elektronske videomanipulacije in motnje prepleta s posnetki narave; vključuje makro posnetke, računalniško manipulirano sliko, upočasnjene posnetke narave, prekrivanje, izginjanje in vzvratno predvajanje. Ritem slike in strukturo podob določa utripajoča glasbena eksperimentalna struktura Luke Prinčiča. Avtorica z minimalnimi vizualnimi posegi prikazuje industrializirano...
Produkcija: 2011
V video delu Bela etida_črna površina avtorica uporabi številne elemente videojezika kot so plastenje, izginjanje, prekrivanje; elektronske videomanipulacije in motnje prepleta s posnetki narave; vključuje makro posnetke, računalniško manipulirano sliko, upočasnjene posnetke narave, prekrivanje, izginjanje in vzvratno predvajanje. Ritem slike in strukturo podob določa utripajoča glasbena eksperimentalna struktura Luke Prinčiča. Avtorica z minimalnimi vizualnimi posegi prikazuje industrializirano...
Ana Sluga - Somewhere Else (00:05:00)
Produkcija: 2011
Video sestavljata dve vzporedni naraciji. Na levi strani mlada ženska, najverjetneje umetnica, sedi na strehi in zre v daljavo mesta Ljubljana. Vidimo jo v hrbet. Na desni strani se nizajo posnetki narave: ptič na drevesu, trave v vetru, jata ptičev, sled letala na nebu, drevesa ob potoku, žuboreča voda, cvetoče drevo, dim, oblaki, jesenski gozd ... V ozadju se melanholična klavirska glasba (Jože Baša) prepleta s posnetki živahnih dialogov v različnih jezikih (spominjajo na preklapljanje me...
Produkcija: 2011
Video sestavljata dve vzporedni naraciji. Na levi strani mlada ženska, najverjetneje umetnica, sedi na strehi in zre v daljavo mesta Ljubljana. Vidimo jo v hrbet. Na desni strani se nizajo posnetki narave: ptič na drevesu, trave v vetru, jata ptičev, sled letala na nebu, drevesa ob potoku, žuboreča voda, cvetoče drevo, dim, oblaki, jesenski gozd ... V ozadju se melanholična klavirska glasba (Jože Baša) prepleta s posnetki živahnih dialogov v različnih jezikih (spominjajo na preklapljanje me...
Ana Sluga - Still Life I (00:02:23)
Produkcija: 2011
Bližnji statičen posnetek semaforja, na katerem se v realnem času zamenjata dva cikla luči. V podlagi se vrti melanholična klavirska glasba iz filma Shindlerjev seznam. Predmet tihožitja na posnetku ni prizor iz narave, ampak del urbanega javnega prostora. Semafor kot naprava, ki s svetlobo odmerja čas in gibanje. Izrez kadra nakazuje subjektiven pogled voznika ali sovoznika, ki pa se ne premakne, ko posveti zelena luč. Neaktivnost lahko razumemo kot nezmožnost sprejemanja odločitev in z njimi...
Produkcija: 2011
Bližnji statičen posnetek semaforja, na katerem se v realnem času zamenjata dva cikla luči. V podlagi se vrti melanholična klavirska glasba iz filma Shindlerjev seznam. Predmet tihožitja na posnetku ni prizor iz narave, ampak del urbanega javnega prostora. Semafor kot naprava, ki s svetlobo odmerja čas in gibanje. Izrez kadra nakazuje subjektiven pogled voznika ali sovoznika, ki pa se ne premakne, ko posveti zelena luč. Neaktivnost lahko razumemo kot nezmožnost sprejemanja odločitev in z njimi...
Ana Čigon - Drage dame, hvala (galerija Kapelica) (00:05:06)
Podnaslov: Digitalni performans
Produkcija: Galerija Kapelica, 2011
DRAGE DAME, HVALA - druga verzija Digitalni performans, trajanje performansa cca 30 min, 2011 Scenografija: interaktivna projekcija in interaktivni osvetljava preko enega reflektorja, tla popisana z imeni umetnikov (ob začetku performansa, med performansom dodana še ženska imena). Tehnologija: Arduino Duemila in LilyPad, XBee, accelerometer, soft circuit, dimmer. program.: PD in Arduino. Prva verzija performansa Drage dame, hvala je bila izvedena na AGRFT v okviru predmeta Umetnost giba v času ma...
Podnaslov: Digitalni performans
Produkcija: Galerija Kapelica, 2011
DRAGE DAME, HVALA - druga verzija Digitalni performans, trajanje performansa cca 30 min, 2011 Scenografija: interaktivna projekcija in interaktivni osvetljava preko enega reflektorja, tla popisana z imeni umetnikov (ob začetku performansa, med performansom dodana še ženska imena). Tehnologija: Arduino Duemila in LilyPad, XBee, accelerometer, soft circuit, dimmer. program.: PD in Arduino. Prva verzija performansa Drage dame, hvala je bila izvedena na AGRFT v okviru predmeta Umetnost giba v času ma...
Ana Čigon - Drage dame, hvala – Rdeče zore (00:12:30)
Produkcija: KUD Mreža, 2013
Drage dame, hvala je performans v nastajanju/spreminjanju, ki je bil izveden v več različicah. Rdeča nit, ki povezuje vse izvedbe, je tematiziranje podreprezentiranosti žensk v umetnostni zgodovini in teoriji, umetnostnih institucijah in širšem kolektivnem spominu. Vizualna, akcijska in vsebinska plat performansa se spreminjajo glede na kontekst, znotraj katerega se le-ta zgodi, ter glede na spoznanja, ki jih prinašajo predhodne izvedbe. Ena od problematik, ki se je pokazala v predhodnih performansih,...
Produkcija: KUD Mreža, 2013
Drage dame, hvala je performans v nastajanju/spreminjanju, ki je bil izveden v več različicah. Rdeča nit, ki povezuje vse izvedbe, je tematiziranje podreprezentiranosti žensk v umetnostni zgodovini in teoriji, umetnostnih institucijah in širšem kolektivnem spominu. Vizualna, akcijska in vsebinska plat performansa se spreminjajo glede na kontekst, znotraj katerega se le-ta zgodi, ter glede na spoznanja, ki jih prinašajo predhodne izvedbe. Ena od problematik, ki se je pokazala v predhodnih performansih,...
Ana Čigon - Perspektiva (00:05:07)
Podnaslov: Video instalacija
Produkcija: Ana Čigon, Galerija Alkatraz, 2010
Delo je enokanalni video, ki združuje dokumentacijo večkanalne videoinstalacije v galeriji Alkatraz z originalnimi posnetki. Performans za video je bil predhodno posnet v prostorih galerije in nato predstavljen na treh dvo-kanalnih projekcijah v zanki. V videu se izmenjujejo posnetki prostorske postavitve z originali, ki so sestavljeni tako, da je znotraj enega kadra več posnetkov, ki simulirajo prostorsko postavitev. Video spominja na delo One more kick iz leta 2009, vendar ni njegovo nadaljevanje, am...
Podnaslov: Video instalacija
Produkcija: Ana Čigon, Galerija Alkatraz, 2010
Delo je enokanalni video, ki združuje dokumentacijo večkanalne videoinstalacije v galeriji Alkatraz z originalnimi posnetki. Performans za video je bil predhodno posnet v prostorih galerije in nato predstavljen na treh dvo-kanalnih projekcijah v zanki. V videu se izmenjujejo posnetki prostorske postavitve z originali, ki so sestavljeni tako, da je znotraj enega kadra več posnetkov, ki simulirajo prostorsko postavitev. Video spominja na delo One more kick iz leta 2009, vendar ni njegovo nadaljevanje, am...
Ana Čigon, Leja Jurišić, Teja Reba, Barbara Kapelj Osredkar - Ljubljana mesto žensk (00:09:02)
Produkcija: Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk, 2013
V videu sta Barbara Kapelj Osredkar in Teja Reba mimoidoče po ljubljanskih ulicah spraševali ali poznajo kak spomenik v Ljubljani, ki bi bil posvečen ženski osebnosti in kateri ženski bi ga postavili, če bi lahko. Video slika na drugi strani prikazuje prirejene spomenike posvečene ženskam na različnih mestih v Ljubljani. Spomeniki v resnici ne obstajajo, ampak so bili računalniško narejeni tako, da so bili posnetki obstoječi kipov, posvečenih drugim (moškim) osebam spremenjen...
Produkcija: Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk, 2013
V videu sta Barbara Kapelj Osredkar in Teja Reba mimoidoče po ljubljanskih ulicah spraševali ali poznajo kak spomenik v Ljubljani, ki bi bil posvečen ženski osebnosti in kateri ženski bi ga postavili, če bi lahko. Video slika na drugi strani prikazuje prirejene spomenike posvečene ženskam na različnih mestih v Ljubljani. Spomeniki v resnici ne obstajajo, ampak so bili računalniško narejeni tako, da so bili posnetki obstoječi kipov, posvečenih drugim (moškim) osebam spremenjen...
Ana Čigon - Spominjanje Drugih (00:45:54)
Produkcija: Ana Čigon, Stacion - Center for Contemporary Art, Prishtina - Kosovo, Mestna galerija Ljubljana, 2015
Remembering the Others (Spominjanje Drugih) je dokumentarni film o pomenu in moči javnih spomenikov. V filmu teoretičarke, aktivistke, študentke, umetnice in umetnik iz Prištine na Kosovu govorijo o javnih spomenikih. Ugotavljajo, kateri ljudje imajo privilegij, da so zastopani v spomenikih, zakaj ni spomenikov, ki bi bili posvečeni ženskim osebnostim in katere so še druge družbene skupine, ki so izključene iz reprezentacije v javnih obeležjih. Film izjavlja, da bo, dokler bodo z...
Produkcija: Ana Čigon, Stacion - Center for Contemporary Art, Prishtina - Kosovo, Mestna galerija Ljubljana, 2015
Remembering the Others (Spominjanje Drugih) je dokumentarni film o pomenu in moči javnih spomenikov. V filmu teoretičarke, aktivistke, študentke, umetnice in umetnik iz Prištine na Kosovu govorijo o javnih spomenikih. Ugotavljajo, kateri ljudje imajo privilegij, da so zastopani v spomenikih, zakaj ni spomenikov, ki bi bili posvečeni ženskim osebnostim in katere so še druge družbene skupine, ki so izključene iz reprezentacije v javnih obeležjih. Film izjavlja, da bo, dokler bodo z...
