Marija Mojca Pungerčar je bila sprva modna kreatorka, danes pa kot vizualna umetnica dokumentira opuščena dvorišča tovarn, zgodbe delavk in delavcev. Pripravlja delavnice, na katerih izdelujejo preprosta oblačila.

Polona Tratnik je razstavni prostor spremenila v laboratorij. Obiskovalcem jemlje vzorce odpadle kože, bakterije in glive s telesa v ugodnih razmerah ustvarjajo vzorce. Skrvjo hrani odrezane lase. S tem se sprašuje o mejah telesnega.

"V umetnosti pogrešam igro." pravi Vadim Fiškin. Pri njem sušilci za lase igrajo ping-pong, žarnice se pogovarjajo, na obiskovalce pada umetni sneg. Sprašuje se, ali moramo imeti posebna znanja, da razumemo sodobno umetnost.

Socialno ogroženi nimqjo možnosti, da bi beračili v trgovskih centrih. Za njih lahko to popočne robot Žicar, ki si ga je izmislil Sašo Sedlaček. Iz reklamnega gradiva je dal izdelati papirnate zidake, s katerimi so zaprli vhode v nakupovalna središča.

"Zmeraj me fasciniralo to, da si človek ne more zamisliti take stvari, ki ne bi v naravi že obstajala." pravi Damijan Kracina in si izmišlja nenavadne živali, kot so Veliki blatar, Kosmatana, Kinguru… pa tudi Ptoteusfont, pisavo iz človeških ribic.

Marko A. Kovačič si je izmislil lastno civilizacijo, družbeno ureditev in medčloveške odnose. Plastosi so kombinacija živih mehanizmov z organskimi deli, bivajo v komorah in ob stiku z ljudmi otrpnejo. Muzej je poimenoval "Javka pri rdeči zvezdi.".

Magnetnoresonančni posnetek umetničine lobanje je osnova za video, svetlobne projekcije in umetniške projekcije. Podobe lastne notranjosti je Uršula Berlot presnela na prosojne plošče in jih razstavila v samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki.

Umetniško dvojico son:DA sestavljata Metka godec in Miha Horvat. S kabli rišeta po galerijah, vtičnice lepita po praznih stenah. Z računalniško miško narisani prizori zaživijo v ambientih kot večmeterske tapete.

(iz:http://www2.arnes.si/~amurat/Zapeljevanje_pogleda.html)