EMERIK BERNARD išče motive v detajlih z istrskih dvorišč. Slike včasih sežejo tudi čez rob pravokotnika, da bi ustvarile iluzijo prepletajočih se prostorov. Vsakič znova se vrača k asemblažu in v dela vključuje odvržene predmete.

SERGEJA KAPUSA zadnja leta zaposlujejo podobe Marsa. Ker prostorske izkušnje gibanja po oddaljenem planetu ne poznamo, so te fotografije ploske. Čeznje slika barvne pasove, v katerih ustvarja močne globinske učinke.

HERMAN GVARDJANČIČ se pri svojem slikarstvu osredotoča na krajino, pogosto spodbujeno z glasbo. Motiv, ki ga spremlja že vrsto let, so samotne hiše, ki sporočajo človeško dramo. V intenzivni slikarski seansi ustvari takšno sliko pred kamero.

Po obdobju slikanja 'čez vse' se je ŽARKO VREZEC lotil prostorskih slik. Postavljene so v globino na različnih lesenih nosilcih, včasih pa prostor slike ustvarjajo viseči poslikani trakovi. Njegova posebna strast je naravoslovna ilustracija.

ZMAGO JERAJ je slikar in fotograf. Fotografije so izhodišče za slikarske motive ali pa samostojna likovna dela. Potem ko je figuralno slikarstvo prečistil do stopnje blizu abstrakciji, so danes njegove slike barvite in polne duhovitih detajlov.

ANDREJ BRUMEN ČOP izpopolnjuje mojstrstvo v akvarelih in le najbolj jasne zamisli pretvori v slike na platnu. Obdobja njegovega ustvarjanja zaznamujejo različne tehnike in motivi, a verjame, da se bodo nekoč povezala v celovito zgodbo.

NIKA ŠPAN si postavlja vprašanja o vlogi umetnosti v družbi, kaže na delovanje umetniškega trga in preverja načine rabe fotografije. Njena dela so pogosto skrita v galerijskih ali javnih prostorih, gledalca presenečajo in spodbudijo k premisleku.

Za PETRO VARL je izhodišče risba, ki jo želi očistiti vsega nepotrebnega. Drobne skice povečuje s projekcijo v slike in stenske poslikave, na mestnih ulicah in trgih pa pozornost zbujajo njeni prometni znaki z upodobljenimi poljubi in objemi.

(iz:http://www2.arnes.si/~amurat/Zapeljevanje_pogleda.html)