Grabar, Nika; Colner, Miha
Št. 1134
"Isti prostor - drug čas"
Avtor/ica: Grabar, Nika; Colner, Miha
Naslov: Isti prostor - drug čas
Leto: 2011
Zvrst: Članek
Produkcija: SCCA-Ljubljana

 
BESEDILO
Isti prostor - drug čas

MARIJA MOJCA PUNGERČAR

Miha Colner

Je svojo ustvarjalno pot začela v zgodnjih 80. letih, izhajajoč z ljubljanske alternativne scene. Znotraj te je delovala v progresivni ženski umetniški skupini Linije sile, ki je bila usmerjena v presečišča različnih polj ustvarjanja preko modnega oblikovanja, kostumografije in performansa ter skozi te izrazne oblike reflektirala lasten prostor in čas. Tedaj še brez akademske izobrazbe v smeri likovne umetnosti je z ostalimi članicami skupine uspela vzpostaviti specifičen avtorski način, ki je v svojem času – razen v omejenih podzemnih krogih – dobil tudi nekaj širšega institucionalnega priznanja. Kot aktivna ustvarjalka je vstopila na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost, kjer je pridobila klasično slikarsko izobrazbo. Slikarstva se je v svojem nadaljnjem ustvarjanju intenzivno posluževala med leti 1989 in 1993; njeno delo se je kasneje ustalilo v smernicah vzhajajoče nove (sodobne) umetnosti, ki v tedanjem času prehoda iz 80. v 90. leta v Sloveniji še ni pomenila poglavitnega in iz strani institucij sprejetega toka. V svojih praksah se je usmerila v javne intervencije, inštalacije, video, umetniško raziskavo, performativne akcije, torej nekakšno živo umetnost, ki je neposredno komunicirala s svojim okoljem in ga na različne načine vključevala v svoj proces. Marija Mojca Pungerčar je bila ena prvih ustvarjalk, ki je v zgodnjih 90. letih privzela načine in pristope t. i. relacijske estetike. Skozi umetnost, nemalokrat temelječo na interakciji s pripadniki različnih družbenih skupin, je reflektirala manj izpostavljene in očem splošne javnosti skrite pojave v družbi, jih mapirala in dokumentirala, pri čemer pa je vseskozi ohranjala določeno mero distance do tematike.

Uporaba različnih umetniških medijev je pri njej vselej podrejena vsebinski komponenti posameznega dela, bodisi v obliki končnega rezultata bodisi kontinuiranega procesa. Njeni projekti imajo vedno zgodbo. Čeprav so njeni formalni prijemi dokaj raznoliki, kar je tudi splošna karakteristika sodobne umetnosti 90. let, imajo enotni avtorski pečat dokumentiranja in hkrati subvertiranja.

Marija Mojca Pungerčar je bila povabljena k sodelovanju na za slovenski prostor prelomni skupinski razstavi v sklopu trienala U3 z naslovom Umetnost onkraj bele kocke, ki jo je zasnoval Peter Weibel v ljubljanski Moderni galeriji leta 1997. To jo je trdno pozicioniralo med vzhajajočo sceno sodobnih umetnikov, ki so se zavestno odrekli do tedaj uveljavljenim modernističnim načelom umetniškega ustvarjanja in delovanja. Klub temu da se zavestno odreka enotnemu formalnemu prijemu, pa lahko pri njej zasledujemo določene linije razvoja: na raznorodne načine obdeluje tematike, kot so spreminjanje sveta okoli nje kot posledica družbene in ekonomske tranzicije, osredotoča se na obrobje in ponuja svojevrstne alternativne modele delovanja znotraj sistema, a pri vsem tem običajno izhaja iz povsem osebne perspektive. Zaveda se, da pripada času, v katerem so velike zgodbe nekako zaključene in skoraj brezpredmetne znotraj umetniških diskurzov, zato v ospredje postavlja partikularni pogled posameznika, ki zmore relativizirati sleherno veliko zgodbo in uradno razlago določenega pojava.

 

MAJA SMREKAR

Miha Colner

Čeprav institucionalno izobražena na Oddelku za kiparstvo ljubljanske Akademije za likovno umetnost, je Maja Smrekar svojo ustvarjalno pot začela znotraj polja videa in intermedijske umetnosti, ki jo je nadaljevala na podiplomskem študiju Oddelka za video in nove medije. Njeno osnovno delovanje se je iz zgodnjih študentskih del v smeri minimalističnih prostorskih instalacij prevesilo v polje sodobne raziskovalne umetnosti. Ustvarjalno izhodišče je izrazito večmedijsko, saj se je Smrekar na začetku svojega ustvarjanja v polju vizualne umetnosti posvečala tudi gledališču, zvoku in klubski kulturi, slednji posredno preko oblikovanja videa v živo, t. i . VJ-anja. Tesna povezanost z elektronsko glasbo, videom in gledališčem je vsekakor prinesla dodatno dimenzijo v njeno interdisciplinarno delo, ki se je na začetku osredotočalo predvsem na opazovanje in komentiranje nespregledljivih pojavov v sodobni družbi: fenomeni zvezdništva, lahkotnosti, plehkosti in banalnosti popularne kulture – (re)definiciji kiča v času vsesplošne vizualne polucije. Ključno izhodišče je predstavljal medij videa, ki se ga še danes po večini poslužuje na način apropriacije različnih vsebin množičnih medijev, najsi gre tu za televizijske, spletne ali filmske materiale, ki zaznamujejo duh časa v globaliziranem svetu. S spretno montažo vsebine razčleni in jih ponovno sestavi v svojstveno izraznost s predrugačenim narativnim tokom. Smrekar se podaja v formalno poetiko nizke resolucije, medijskega kiča, poudarjenega s hitro montažo, ki je pri tem ključnega pomena. Plastenje podob ustvarja asociativne nastavke, ki jih je mogoče interpretirati na različne načine in ne zgolj z neposredno kritiko in cinizmom, v določeni meri vselej prisotnima v njenem delu.

Iz teh nastavkov izhaja tudi njena tehnološko pogojena, intermedijska izraznost, pri kateri se poslužuje predvsem odprtih tehnologij (kar je svojevrstna izjava sama po sebi) in prezentacije različnih faz procesa. Na drugi strani zbrane izsledke in izkušnje preteklosti ter sedanjosti transformira v projekcijo prihodnosti skozi raziskovanje frekvenčnih fenomenov in biofeedbacka, v zadnjem času pa se vse bolj posveča kompleksnemu znanstvenemu polju biotehnologije. Medtem ko se nekateri projekti dotikajo jasno prepoznavnih in določljivih pojavov družbene stvarnosti, se bolj tehnološko/znanstveno pogojena produkcija podaja v polje utopičnega in – morda še bolj izrazito – distopičnega. Njena dela po večini izražajo subtilno kritiko, njene kompleksne tehnološke instalacije, ki predstavljajo plod skupinskega dela različnih sodelavcev in strokovnjakov na določenem področju, pa so transparentne v svojem odprtem procesu. Sporočilnost medija v njenem delu večinoma pretresa določene samoumevnosti, reflektira stanje duha sedanje in prihodnje družbe ter brezkompromisno prevprašuje različne načine rabe sodobnih tehnologij in znanstvenih pristopov.

 


[1] Miško Šuvaković, Slovenija – zanimiv vzorec raziskovanja. Likovne besede, 87/88, 2009 (Ljubljana: Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov), 76–87.

[2] Igor Zabel, Sodobna umetnost, Teritoriji, identitete, mreže – slovenska umetnost 1995–2005 (katalog razstave), 2005 (Ljubljana: Moderna galerija).

[3] Ernst Bloch, Das Prinzip Hoffnung (Frankfurt am Main: Suhrkamp Verlag, 1954-59); trans. Neville Plaice, Stephen Plaice, and Paul Knight, The Principle of Hope (Oxford: Basil Blackwell, 1986) 12.

[4] Barbara Borčič, ed. Videodokument: video umetnost v slovenskem prostoru 1969–1998 –Dokumentacija (Ljubljana: Open Society Institute – Slovenia), 149.

[5] Zemira Alajbegović, Zamrznjeni čas – osemdeseta, ŠKUC-Forum, FV video in drugi, v: Barbara Borčič, ed. Videodokument: video umetnost v slovenskem prostoru 1969–1998 – Eseji (Ljubljana: Open Society Institute – Slovenia, 1999), 43–44.

[6] Zemira Alajbegović, Zamrznjeni čas – osemdeseta, ŠKUC-Forum, FV video in drugi, v: Barbara Borčič, ed. Videodokument: video umetnost v slovenskem prostoru 1969–1998 – Eseji (Ljubljana: Open Society Institute – Slovenia, 1999), 39.

 


 
LETNICE 2 desetletji
Nataša Prosenc Stearns - Brez naslova, 27. marec 2020
Nataša Prosenc Stearns - Brez naslova, 27.... (04:20)
Nataša Prosenc Stearns, 2020
Neža Knez - Kvadrat
Neža Knez - Kvadrat (00:13:00)
N.K., 2019
Ham, Nika - Videospot
Ham, Nika - Videospot (00:03:17)
N.H., 2019
Sara Bezovšek - Revenge Porn
Sara Bezovšek - Revenge Porn (04:53)
Aksioma - Zavod za sodobn..., 2019
Sara Bezovšek - Cyberstalking
Sara Bezovšek - Cyberstalking (05:27)
Aksioma - Zavod za sodobn..., 2019
Sara Bezovšek - Sextortion
Sara Bezovšek - Sextortion (06:06)
Aksioma - Zavod za sodobn..., 2019
Sara Bezovšek - Computering
Sara Bezovšek - Computering (02:00)
Kino Šiška, 2019
P L A T E AU R E S I D U E (Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert) - Sub Persona (trailer)
P L A T E AU R E S I D U E (Aljaž Celar... (03:29)
P L A T E AU R E S I D U E, 2019
Nataša Prosenc Stearns - Koda L
Nataša Prosenc Stearns - Koda L (03:06)
SNG Opera in Balet Ljublj..., 2019
Nataša Prosenc Stearns - Koda L – Fragmenti
Nataša Prosenc Stearns - Koda L – Fra... (00:59)
Nataša Prosenc Stearns, 2019
Nataša Prosenc Stearns - Dreamscape #1 – Lovers
Nataša Prosenc Stearns - Dreamscape #1 –... (07:23)
Nataša Prosenc Stearns, 2019
Matevž Jerman - BBY (MRFY)
Matevž Jerman - BBY (MRFY) (04:21)
Warehouse Collective, 2019
Uršula Berlot - Suspenzije
Uršula Berlot - Suspenzije (07:03)
Uršula Berlot, 2019
Zapri Prijavi se kot član
 
Uporabniško ime
Geslo
Remember me