Univerzalni Objekti: Eksplozije je delo, ki je sestavljeno iz štirih scen eksplodirajočih objektov. Samo za trenutek smo kot opazovalci v poziciji, ko lahko vidimo delikatne objekte pred in po tem, ko eksplodirajo. Dogodke v tišini spremlja skupina avatarjev.
Okolja iz serije Univerzalni objekti ustvarjajo ne-narativne situacije; vibrirajoča in živa okolja napolnjena z različnimi živahnimi objekti in elementi, ki spreminjajo situacije v organizem. 3D objekti so kot suspendirani automatoni, ki se vedejo ritualno. Ustvarjajo območja pulzirajoče igre, ki ne transcendira v nekaj drugega, ampak ostaja v stanju ne-narativne neskončnosti.
Kot dinamični spomeniki sodobnega časa, v katerem se predstavljamo skozi digitalne performativne artefakte - avatarje, tudi ta serija del prevzema univerzalne elemente, ki so doma v generičnih okoljih in v njih prisotnih avatarjih, in te prevaja v dinamične, monumentalne, a ob enem fragmentirane delce digitalnih informacij, ki lebdijo skozi neskončen virtualni prostor. Grajenje lastnih dvojnikov - avatarjev aludira na kulturne prakse, ki posegajo v telo in ga spreminjajo, to so naprimer maskirne tehnike in postopki, načini oblačenja, prostetika, vse pa rezultirajo v spremenjenem načinu vedenja. Avatarji so simptomatični, resnični, prisotni, a obenem tudi odsotni v eteričnem bivanju. Z občutkom pomembnosti kot ga je zaznati v stiku s klasičnimi, monumentalnimi skulpturami se širijo v prostoru a sočasno vlečejo tudi nazaj h koreninam lastne, surove, generirane digitalne stvarnosti.
3D objekti so dinamični, transformativni objekti, ki nudijo možnost neskončnih perfomativnih akcij. V kateremkoli trenutku se lahko preoblikujejo in vedejo algoritmično - oglašujejo številčnost obiska strani, reklamirajo, zapeljujejo itd.. Avatarji so naši lastni digitalizirani duhovi in fetiši.
Posamezne enote del so proizvod ukrivljanja podatkov. V ta postopek sodi konvertiranje datotek v različne formate, njihovo odpiranje in izvažanje iz enih računalniških programov v druge, manipuliranje surovih podatkov in ponovno shranjevanje nazaj v izvorne formate. Del tovrstnega procesiranja je tudi element presenečenja, to je hrup, ki nastaja v omenjenih postopkih in ki privede do nepričakovanih rezultatov.
(Vir: Tanja Vujinović)