Deus (»bog«) + ex (»iz«) + machina (»mašina, naprava, stroj, objekt«)
Pojem deus ex machina je latinski izraz, ki označuje »boga« ali drugo »nadnaravno bitje« in je skozi dobri dve tisočletji pridobil več pomenov in razlag. Ta oseba ali sila v zadnjem trenutku posreduje in razreši (na videz) nerešljivo ali nepričakovano situacijo, ne da bi sledila prejšnji logiki odnosa ali premagala zdrav razum.
V prvi fazi je delo nastajalo skozi pogovore s petletnimi otroki o risbah, ki so jih izdelali kot odziv na njim pomembne stvari in njihovo videnje prihodnosti. Risbe so bile uporabljene kot glavni vir, iz katerega so skupaj izbrali najpomembnejše elemente skupaj z njihovimi pojasnili (»glava Ninja želve – lahko zumira, metuljeva krila – da lahko letimo, trup rešilnega avta – da
smo hitri, okraski na krilih - da je mašina lepa, most - da gremo lahko čez lavo ali poplavo«).
Nato so vizualne elemente sestavili v eno samo podobo ter jo s svojimi besedami opisali kot: »mašina, ki bo naredila boljši svet, mašina, ki nam bo pomagala.«
Sodelovanje je v meni vzbudilo vrsto vprašanj: Ali »neomadeževanost« pri otrocih sploh obstaja, ali so oni že projekcija nas samih oziroma sveta okoli nas? Kako otroci dojemajo koncept prihodnosti, čeprav se tega (še) ne zavedajo popolnoma? Kaj, kdaj in kje je naša sedanjost? Ali so rešitve s strani tistih, ki jih zadevajo posledice te sedanjosti, vedno prepoznane kot racionalne?
Zelo verjetno je, da se bodo pojavile neverjetne stvari.

V sodelovanju z vrtcem Otona Župančiča, skupina Miške.
(Vir: Neža Knez)