Video prikazuje videoprojekcijo in komoro z virtualnim nuklearnim brezčasnim in brezprostorskim telesom. Prvi del, v katerem avtor z režijsko pomočjo Simona Obleščaka zapiše lastno telo z različnimi medicinskimi preiskavnimi metodami, je bil posnet na Onkološkem inštitutu na izotopni enoti. Prek hodnika se kamera sprehodi do napisov, ki označujejo radioaktivnost in nam prikaže laboratorij za delo z radioaktivnimi snovmi. Sledi delno realističen prikaz pridobivanja radiaoktivnega tehnecija, ki ga največ uporabljamo pri kliničnem delu, ter priprave radiofarmacevtikov - različnih kemijskih spojin z znanimi lastnostmi za preiskave posameznih organov. Umetniku, ki je hkrati tudi prostovoljni preiskovanec, je radiofarmacevtik za scintigrafijo kosti vbrizgala medicinska sestra, ob upoštevanju nujnih ukrepov zaščite pred nepotrebno izpostavljenostjo sevanju. Za nadaljevanje filma si je umetnik dovolil izrazno svobodo fiktivnega intravenskega samovbrizga neke snovi ter to učinkovito primerjal z intravensko aplikacijo droge. Po prvem čustveno obarvanem sprejemanju injekcije se na zaslonu prične pojavljati slikovni prikaz potovanja snovi po telesu, kjer umetnik vključuje posnetke medicinskih slikovno-preiskovalnih tehnik (endoskopije, radioloških angiografskih tehnik ter različnih scintigrafskih prikazov delovanja organov). Običajne tehnike dopolni novejša transverzalna transformacija, ki telo in njegove dele dodatno slikovno-prostorsko predela in spremeni. Prek fragmentarnega prikaza umetnikovega telesa v različnih slikovnih tehnikah se umetnikovo telo v simbolni fetalni obliki pripravlja za pot v druge prostore.
V drugem delu predstavitve smo skozi odprtine v posebni komori opazovali računalniško animacijo oziroma eterično življenje nuklearnega telesa, kjer so fizične meje ter ločevanje med notranjostjo in zunanjostjo zabrisani. Za zvočno dogajanje, ki spremlja video projekcijo, je poskrbel Aldo Ivančić. Sestavljajo ga le zvoki, ki nastajajo v telesu pri pretakanju telesnih tekočin ali ob preiskavah; posneli so jih iz telesa avtorja projekta in po potrebi dodatno obdelali, predvsem ojači.
Prikaz scintigrafije oziroma medicinskih preiskavnih metod na opisani način je prav gotovo izviren in zelo zanimiv. Avtor je že kot otrok rad prebiral knjige, ki so obravnavale zdravje in bolezen. Na študij naravoslovnih predmetov ni nikoli mislil, ukvarjal se je z glasbo, doštudiral slikarstvo na priznani milanski akademiji upodabljajočih umetnosti Brera in se do sedaj umetniško izražal prek različnih smeri in tehnik. V zadnjih letih se je, spet bolj po naključju, ko je prišel do izvoda medicinske enciklopedije, ki je obravnavala scintigrafske metode, ponovno začne intenzivneje ukvarjati z dogajanjem v telesu. Ne zanima ga le snovno telo, pač pa želi to razgraditi, preseči in ponovno ustvariti v digitalni obliki. Ob razgraditvi misli in telesa se namreč pojavi drugačno spoznavanje lastnega ustroja, samega sebe. Drugačna bivanjska stanja so umetniku izziv; njegovo nuklearno virtualno telo živi svoje ciklično brezčasno življenje v fluidnem agregatnem stanju.