Video se začne s posvetilom vsem organizatoricam in organizatorjem razstav, ki ne izplačujejo razstavnin. V ozadju se slišijo nerazločni glasovi različnih ljudi in blag ropot. Hrup spominja na zvoke z odprtja razstave. Posvetilo izgine, hrup se počasi poleže in v kader vstopi prst. Gledamo lutkovno predstavo, kjer gol kazalec, brez vseh rekvizitov, nadomešča lutko. Prvi nagovori druga dva in izkaže se, da gre za dirigenta in dva pevca tik pred nastopom. Po zvočnem znaku s taktirko sledi uvodni uglasitveni ton, nato pa duet začne mrmrajoče prepevat melodijo znane narodne pesmi 'Micka Kovačeva'. Slišimo melodijo prve kitice. Besedila pesmi se ne sliši, je pa splošno znano (Micka Kovačeva / pila, nič plačala, / pil bi še vsak hudič, / plačal pa nič.). Sledi tih aplavz, namesto priklona pa se prst, ki predstavlja dirigenta, počasi obrne k občinstvu in izkaže se, da ne gre za kazalec, ampak za iztegnjen sredinec.

Umetnica s kratkim videom na humoren način komentira problematiko pogosto neplačanega dela ustvarjalk in ustvarjalcev. Video je bil prvič predvajan na razstavi ob 10. obletnici Nagrade skupine OHO, Ne jej rumenega snega! v Galeriji P74 leta 2015. Od tod izvira tudi njegov naslov, ki je zbadljiva izpeljanka besede OHO.

Podoben princip je umetnica uporabila že v videu Finger in U.S. iz leta 2010. To delo je nastalo med rezidenčnim bivanjem v ZDA, ki ji je pripadal kot prejemnici Nagrade skupine OHO. V njem komentira poostren varnostni nadzor na ameriških letališčih, v okviru katerega vsem neameriškim državljanom odvzamejo prstne odtise.