Delovanje Mihe Vipotnika običajno povezujemo z video umetnostjo. Njegov prispevek je v tem kontekstu nedvomno pomemben. Velja za pionirja eksperimentalnega videa pri nas. A ko govorimo o njegovih intervencijah, je pomembno govoriti o izkušnji, ki jo z deli ustvarja, o specifični čutni formi, ki jo vedno znova konstruira skozi raziskovanje časa. Nenazadnje je bil tudi Path of Crazy Wisdom zamišljen kot video, ki žarči iz televizijskega ekrana. In ta televizijski objekt smo, kot pove Vipotnik sam, sprejeli kot del tehnologije, kot »čas, ki teče skozi prostor.«

(Vir: Nika Grabar: Kot razpada spomin, revija KINO!, št. 40/41, april 2020)