Kritika družbe in politike Bližnjega vzhoda v gibljivih slikah Na srečanju in posvetu skupine Postaja DIVA in projekta Video obrat, ki je se zgodil 20. januarja 2012, je slovenski videast Miha Vipotnik predstavil svoje video delo-v-nastajanju Lumino Auro. Video je kompleksen in z nenehnim spreminjanjem formata. Variacije površine video dela so subtilne, pogosto komaj opazne in zato vzbujajo nelagodje v gledanju. Lumino Auro je video, ki na več ravneh povzroča prostorsko stisko. Prvi nivo nelagodja je prazna slabo osvetljena soba. Dogajanje na televiziji je edini premik v statičnem posnetku klavstrofobičnega prostora. Drugi nivo nelagodja je ustvarjen s kolažem heteroklitnih internetnih posnetkov, ki ritmično preplavljajo statičen prostor sobe. Video delo posredno izraža umetnikovo zaskrbljenost nad politično problematičnim prostorom Bližnjega vzhoda, vendar to zaskrbljenost izraža prikrito, brez direktnih asociacij. Kontrast med asketsko urejeno hotelsko sobo in kolažem internetnih vsebin ustvarja univerzalno paranojo, ki se ne nanaša samo na konkretni geopolitični prostor, ampak je bolj kritika sodobne hiperfobične družbe. Raznolik ritem podob je odgovor na glasbo Marjana Šijanca, a vendarle glasba in podoba nista vedno sinhroni, ampak si občasno nasprotujeta. S tehnološke plati je bil video za umetnika izziv zaradi kompleksnih montažnih postopkov in prilagajanja že obstoječi glasbeni partituri. Za ponazoritev lahko samo rečemo, da v delu obstaja 35 različnih formatov. Zato je bilo sodelovanje pomembno zlasti v postprodukcijskem procesu. Takšno sodelovanje je pogosto problematično, pravi Vipotnik, saj profesionalni montažerji pogosto izpostavijo tehnično stran problema, ki včasih vodi do »čudnih« rešitev. (Andrej Pezelj: Video Turn http://www.e-arhiv.org/video-turn/archives/277)