Postarana koža, stari zidovi. Grad se je spremenil v ruševino. Stara gospa še vedno hodi po njegovih praznih sobanah. Nekoč je tu živela kot deklica, nato kot mlada ženska. Ljubila je. On je umrl. Ephemera se poetično poigrava s podobami, ki prihajajo iz preteklosti, obujenimi spomini, ki bi morali postati dediščina. Sedanjost in preteklost odmevajo v svetlih barvah med sedanjimi ruševinami, kot v filmu Jacquesa Demyja. Stvari se ne spreminjajo vedno v prah in pepel. (Vir: Luksuz produkcija)

Avtorice in avtorji: Jasna Merklin, Pierre Merklin, Camille Tang Quynh, Kris Van den Bulck