Ženski hrbet se giblje na črnemu ozadju, izoliran od preostalega telesa. Z izolacijo torza umetnica poudari nenehno objektivizacijo ženskega telesa ter dvojen pritisk, da mora ženska hkrati obstajati kot družbeni subjekt in kot spolni objekt. Ženska forma je hkrati lepa in pošastna, spreminjajoča se in razkrajajoča. V senzualnosti trupa ni zadoščenja; optično površino prežema močan organski in telesni naboj v sugestivnem ritualnem gibanju. (Vir: Nataša Prosenc Stearns)