V skupnostni kuhinji v zasedeni nekdanji vojašnici v Ljubljani se zbira skupina anarhističnih aktivistov in aktivistk, da skupaj kuhajo, jedo in razmišljajo. Z udejstvovanjem v mednarodnem gibanju Hrana ne orožje (Food Not Bombs), urbanim vrtnarjenjem in solidarnostnimi obroki udejanjajo radikalno zavrnitev monopolnega nadzora globalne prehranske industrije ter državne regulacije pridelave, dostopa in distribucije hrane. Hrana Anarh raziskuje politične razsežnosti vsakdanjih praks – kjer hrana postane prostor odpora, solidarnosti in preživetja. Kot filmski komentar o prehranski pravičnosti in antikapitalistični etiki film izpodbija normalizacijo metanja hrane stran ter njeno komodifikacijo kot osnovnega življenjskega vira. (Vir: Sasha Ihnatovich)