Video 'Brezčasje' je video ples, ki je nastajal skupaj s plesno predstavo 'Brezčasje' (premierna uprizoritev v Plesnem teatru Ljubljana, 27. 12. 2007). Kljub posnetkom iz predstav in povezanosti z njo po vzdušju in občutju, ki ga prinašata, gre za samostojen in ločen umetniški izdelek, ustvarjen v popolnoma drugačnem – video prostoru. Poleg posnetkov iz predstav vključuje tudi doživljanja iz narave, ki je bila začetno mesto iskanja material za oboje - video in predstavo. Videastka in koreografinja pa tudi ostali dve plesalki so namreč v trimesečnem raziskovalnem procesu neposredno iz izkušnje v gozdu, na teme vezane na: čas, ravnotežje, staranje, plastenje, nitenje ... ustvarjale plesni in video material. Poglavitno vzdušje, ki zajema tako predstavo kot video, črpajo iz dogodkov v naravi. Odločitev za fizičen premik iz okolja, ki nas običajno obkroža (mesto), je povzročilo premik v zavesti, ki je omogočilo novo doživljanje form, časa, občutij ... in s tem preoblikovanje izraznosti v videu. Video 'Brezčasje' je tisti moment, ki gledalcu predstavi, poleg izbranih delov iz predstave, tudi posnetke iz okolja in dogajanja pred predstavo, brez katerih plesne predstave in videa ne bi bilo. Intimno doživljanje narave/gozda plesalk in videastke tu dobijo svoj odmev.
Od samega začetka nastajanja delovnega materiala in raziskave giba je video dejaven kot opazovalec in neposreden akter znotraj razvojnega procesa predstave. Tako, kot je v gibalnem smislu predstava našla svojo metodo dela, je tudi video našel svoj pristop in metodo predstavitve v odnosu do celotne ideje.
Video 'Brezčasje' nas preko igre in preprostih spoznavanj okolja narave in vključitve urbanega sveta zaplete v vrtinec občutji in nemira, zbeganosti, odrešitve ... Prepletanje misli in občutkov z realnimi dogodki, ki so stalni dejavnik v našem doživljanju sveta, v videu dobi svojo pritrditev. Dovoljuje slutnjo, da se dogodki resnično ne gibljejo le v eni smeri, si ne le sledijo, ampak se časovno in medkrajevno povezujejo v čustvih in v mislih. Je nelinearen, razpršen kot misli, kjer se lahko usidramo v brezčasje in doživljamo hkratnost vsega - preteklosti sedanjosti in prihodnosti, ki nas definirajo. Oblika videa njegove specifične spojitve in prehajanja nas zapletejo v enkratnost hkratnosti, zanimivost asociacij in poetično preko metafor zapeljujejo gledalca. (vir: Ana Čigon)