Z objavo DIVINIH novic opozarjamo na javne predstavitve, razstave, projekcije, publikacije pri nas in na mednarodnih prizoriščih, pri katerih sodeluje Postaja DIVA in video umetnice in umetniki, ki so svoja dela vključili v naš arhiv. Predstavljamo tudi tiste dogodke, ki jih organizira Postaja DIVA (SCCA-Ljubljana), da bi razširjali poznavanje video umetnosti v lokalnem in mednarodnem prostoru.
Prvo izmed treh predavanj v okviru Soočanj s sodobno vizualno umetnostjo, ki se bodo zvrstila v prvi polovici leta 2014 in so plod sodelovanja med SCCA-Ljubljana in Mestno galerijo Nova Gorica, bo posvečeno umetniški produkciji, za katero je bistveno razmerje s televizijo v vsej svoji raznolikosti in mnogoterosti z naslovom Kaj vse je televizija in kaj z njo lahko počne umetnik?.
Video program z naslovom Zasebljenje plesa, ki ga je pripravila Ida Hiršenfelder v okviru serije Videospotting, je vključen v program festivala TransDance 13, ki poteka v organizaciji centra HaRaKa v novem razstavnem prostoru ODA v središču Kaira od 21. do 30. oktobra 2013. (Na sliki: Neven Korda, Odmevi, 2009)
Razstava, projekcija in pogovor o video in filmski produkciji zadnjih pet let. Leta 2006 je z naslovom Ameriške zgodbe postavila razstavo in predstavila svoja video dela in instalacije. Od takrat je naredila tudi že nekaj celovečernih filmov in bila pobudnica omnibusa Sokratova smrt, v katerem je sodelovalo 23 mednarodnih filmskih in video avtorjev.
Dela na razstavi S črto čez črko vzpostavljajo drugačne pristope k podobi in črki – tudi zato, da se v današnjem času tehnokratske rabe jezika spodbuja kritično "branje" likovnega ter "gledanje" literarnega in pripovednega. V sredo, 25. septembra 2013, je po vodstvu po razstavi kustosinje IdeHiršenfelder umetnik Dejan Habicht izvedel predavateljski performans 12 dolgočasnih pesmi.
Napetosti med jezikovnim in slikovnim omogočajo eksperimentiranje z literarnim in likovnim umetniškim izrazom. Dela na razstavi različnih žanrov (ilustracija, risba, stenska slika, tipografija, video, animacija, instalacija, elektronska knjiga, spletna umetnost) vzpostavljajo drugačne pristope k podobi in črki – tudi zato, da se v današnjem času tehnokratske rabe jezika spodbuja kritično »branje« likovnega ter »gledanje« literarnega in pripovednega. Na razstavi so predstavljena tudi nekatera video dela iz Postaje DIVA.
Video program Povratna zanka je namenjen predstavitvi tistega segmenta video arhiva, ki je izjemnega pomena za razumevanje video umetnosti in njenega družbenega učinka, čeprav ostaja skoraj povsem neopažen. To je tisti del video arhiva Postaja DIVA, ki ima majhen predstavitveni potencial, a velik produkcijski raziskovalno-medijski učinek. To so dela, v katerih se umetnice in umetniki ukvarjajo z eksperimentalno rabo video jezika, ki pa se stežka vklapljajo v ustaljene načine predstavljanja video del v galerijah in na festivalih.
Pred kratkim je pri Založbi ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti izšel Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Slovar sta uredila Aleksandra Bizjak Končar in Marko Snoj. Na spletni strani SAZU je zapisano, da »Slovar novejšega besedja slovenskega jezika predstavlja osnovno novejše leksikalno dopolnilo Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Zajema 6399 novejših besed in besednih zvez, ki so se v slovenščini pojavile ali uveljavile po letu 1991, ob tem pa tudi novejše pomene že normiranega besedja.« Slovar smo prelistali tudi mi in v njem poiskali gesla, ki so povezana z videoumetnostjo in arhiviranjem.
Beseda vídeo se seveda navaja že v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Za Slovar novejšega besedja slovenskega jezika pa so njen pomen dopolnili. Vídeo kot enakoizrazna (homonimna) iztočnica je navedena kot samostalnik z naslednjimi pomeni: 1) z videokamero napravljen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi (snemanje videa); 2) medij, nosilec takega posnetka (digitalni video); 3) glasba, ki se predvaja z videoposnetkom (izid novega singla in videa); 4) dejavnost, ustvarjanje, katerega izrazna oblika je posnetek zaporedja slik, podob, ki dajejo vtis gibanja (praktično spoznavanje filma in videa). Besednovrstna podiztočnica je pridevniška raba besede vídeo, ki se piše narazen, npr. video posnetek, video kamera. Navedena je še slovarska iztočnica vídeo… kot prvi del zloženk. V tem primeru se piše skupaj, npr. videokamera, videoumetnik. Zanimivejše so besede, ki so novejšega datuma in izhajajo iz umetniške video prakse. Npr. beseda vídeoinstalácija (in vídeo instalácija), ki je umetniška predstavitev, posneta na magnetni trak ali računalniški medij. Ali pa vidžêjanje, ki je poustvarjanje videoprojekcije s tehniko urejanja, mešanja izvornih videoposnetkov, navadno med predvajanjem, izvajanjem glasbe. Vídeoárt (in vídeo árt) je v slovarju razložena kot eksperimentalna umetnost, katere izrazna oblika je videoposnetek, vídeoumétnost (vídeo umétnost) pa kot umetnost, katere izrazno sredstvo je video. Poglejmo še kakšen zanimiv primer ponazarjevalnega gradiva, ki prinaša kolokacijske in stavčne zglede dejanske rabe. Zgledi so praviloma avtentični, načeloma vzeti iz korpusa Nova beseda. Vídeoumétnik (in vídeo umétnik) se predstavlja kot: »Uporniškega, divjega, a vselej premišljenega in utemeljeno kritičnega umetnika, dobrega kiparja in prodornega videoumetnika bi verjetno sprejeli.« Besede videoarhiv v slovarju ni – je pa navedena videotéka: 1) ustanova, v kateri se zbirajo, hranijo in izposojajo videokasete in DVD-ji in 2) sistematično urejena zbirka videokaset, DVD-jev. V duhu časa in tehnološkega razvoja bi vídeoarhív (in vídeo arhív) lahko razložili kot: 1) ustanova, ki sistematično zbira, dokumentira, hrani, omogoča fizično in spletno dostopnost, raziskuje in predstavlja video (umetniška) dela (SCCA-Ljubljana v videoarhivu Postaja DIVA hrani že več kot tisoč enot videodel); 2) sistematično urejena zbirka (umetniških) videodel, ki je dostopna fizično in na spletu (Videoarhiv Postaja DIVA vključuje videodela iz slovenskega prostora v razponu od leta 1969 do danes). Slovar je na voljo pod pogoji slovenske licence Crative Commons 2.5, zato smo za vas izbrali več besed o videu, ki jih verjetno že poznate in uporabljate (PDF: Slovar novejsega besedja slovenskega jezika: besede video). Vir: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ur. Aleksandra Bizjak Končar in Marko Snoj. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013 (Zbirka Slovarji). Str. 381–385.
8. 6. 2013, ob 17. uri; Salon Muzeja sodobne umetnosti, Pariska ul. 12, Beograd; V beograjskem Salonu Muzeja sodobne umetnosti se 7. junija odpira razstava Video, televizija, anticipacija, ki jo kurirata Branka Benčić in Aleksandra Sekulić. Z razstavo, ki bo na ogled do 14. julija, in spremljevalnim programom projekcij, predstavitev in pogovorov želijo v beograjskem Salonu MSU kontekstualizirati zgodovino video prakse, ki je na svojevrsten način povezovala nekdanje jugoslovanske republike in takratni umetnosti in alternativi nudila ustvarjalni prostor za emancipirano in kritično delovanje do politike in družbe tistega časa.
V knjižnici SCCA med drugim zbiramo študijski material, ki je osredotočen na teoretsko in praktično obravnavo video medija, pa tudi novih medijev in filma. Knjižnica je od maja letos bogatejša za izbor desetih publikacij, ki nam jih je podarila Slovenska kinoteka.
Premiera 20. marca 2013 Društvo prijateljev zmernega napredka & MKSMC (Mladinski, kulturni, socialni, multimedijski in medgeneracijski center), Gregorčičeva 4, Koper. S programom želimo pokazati kar se da heterokliten izbor videov, ki prikazujejo, da so se osemdeseta leta ukvarjala s problemi, ki so podobni današnjim. Ljudje so se borili z ekološkimi izzivi, soočali so se s stanovanjskimi zagatami, pri tem pa so našli čas tudi za razmišljanje o modi in produkciji lepih video del.
