Z objavo DIVINIH novic opozarjamo na javne predstavitve, razstave, projekcije, publikacije pri nas in na mednarodnih prizoriščih, pri katerih sodeluje Postaja DIVA in video umetnice in umetniki, ki so svoja dela vključili v naš arhiv. Predstavljamo tudi tiste dogodke, ki jih organizira Postaja DIVA (SCCA-Ljubljana), da bi razširjali poznavanje video umetnosti v lokalnem in mednarodnem prostoru.
Razstava, projekcija in pogovor o video in filmski produkciji zadnjih pet let. Leta 2006 je z naslovom Ameriške zgodbe postavila razstavo in predstavila svoja video dela in instalacije. Od takrat je naredila tudi že nekaj celovečernih filmov in bila pobudnica omnibusa Sokratova smrt, v katerem je sodelovalo 23 mednarodnih filmskih in video avtorjev.
Dela na razstavi S črto čez črko vzpostavljajo drugačne pristope k podobi in črki – tudi zato, da se v današnjem času tehnokratske rabe jezika spodbuja kritično "branje" likovnega ter "gledanje" literarnega in pripovednega. V sredo, 25. septembra 2013, je po vodstvu po razstavi kustosinje IdeHiršenfelder umetnik Dejan Habicht izvedel predavateljski performans 12 dolgočasnih pesmi.
Napetosti med jezikovnim in slikovnim omogočajo eksperimentiranje z literarnim in likovnim umetniškim izrazom. Dela na razstavi različnih žanrov (ilustracija, risba, stenska slika, tipografija, video, animacija, instalacija, elektronska knjiga, spletna umetnost) vzpostavljajo drugačne pristope k podobi in črki – tudi zato, da se v današnjem času tehnokratske rabe jezika spodbuja kritično »branje« likovnega ter »gledanje« literarnega in pripovednega. Na razstavi so predstavljena tudi nekatera video dela iz Postaje DIVA.
5. 9.–13. 10. 2013 Med jezikom in podobo ne obstajajo protislovja niti analogije, kajti med njima ni neposrednega razmerja, temveč se izražajo zgolj dvoumnosti oziroma nejasnosti, ki kažejo nezmožnost neposrednega prevoda med obema. Vsakršen prevod govori zgolj o neki tretji stvari, ki jo jezik ali podoba želita reprezentirati; naslavlja številne ravni družbenih pojavov, ki se izražajo predvsem kot absurdni, nesmiselni, humorni, igrivi, pikri, grozljivi ali romantični dovtipi o življenju. Uporaba jezika v likovni umetnosti, najsi bo še tako neposredna ali enostavna, ustvari razmike in ne povezav ali analogij. Ravno te napetosti med lingvističnim in piktoralnim omogočajo dinamično podstat za eksperimentiranje in preizkušanje tako literarnega kot likovnega polja. Zapuščina konkretne poezije in zgodnejših avantgardnih eksperimentov z jezikom, pomenom in podobo odzvanja tudi danes, ko na videz nevtralna orodja za izražanje jezika, kot so uporabniški vmesniki, brskalniki in urejevalniki besedil, preoblikujejo in popačijo načine, na katere se odzivamo na svet. Tovrstna orodja so temeljno posegla v strukturo jezika in povzročila spremembe v povezovanju pomenov, ki so podrejeni "copy-paste" logiki linearne, mrežne ali hierarhične zasnove vmesnikov. Več del na razstavi ukinja samoumevno uporabo teh orodij (z nenarativno uporabo urejevalnika besedil, z "nizko tehnološko" elektronsko knjigo, z generiranjem ascii poezije, z ideološko obremenjeno tipografijo), da bi postavila nove zakonitosti, napravila kritiko tehnokratske uporabe jezika in s tem spodbujala ozaveščeno uporabo. Ob novih medijih knjiga še zdaleč ni mrtva. Knjige, revije in drugi tiskani mediji ne izgubljajo pomena pri branju in pripovedništvu ali pri oblikovanju javnega mnenja. Ravno ritual branja nastopa kot medij za prenos pomenov, in čeprav v našem primeru nastopa v odnosu z likovno umetnostjo, je njegova naloga izključno pripovedna. Ilustracije, video dela, instalacije pa zgolj širijo razpoko med tem, kar smo ravno prebrali, in tem, kar gledamo. Dvoumnost je še toliko večja, kadar sta podoba in beseda v navideznem soskladju, kakor pri Magrittovi izjavi To ni pipa. Umetnice in umetniki: Vesna Bukovec: Kako se uspešno spopasti z neuspehom, serija risb, tuš na papir, 2011/2013 Zvonko Čoh, Milan Erič: Socializacija bika?, skice, svinčniki, radirke(predstavitev gradiva za celovečerni animirani film, produkcija: Društvo ŠKUC, Emotionfilm, RTV Slovenija, 1998) Tomaž Furlan: The Book, elektronska knjiga, 2008 Marko A. Kovačič: Kotiček za mladega komunista s priporočljivim branjem, instalacija, 2009−2011 Damijan Kracina: Proteus Font, tipografija, spletna stran, instalacija, 1997−2011 Amir Muratović: Iz življenja knjig, video, 3'55'', 2010−2011 Alenka Pirman: Nema predavanja – Najlepše pesmi, računalniška animacija, 2006; Poslednja beseda, tiskovina in zvočni zapis, 23'45'', 2007−2009, Produkcija posnetka: radioCona (2009) Nataša Prosenc Stearns: Čakalnica, film, 10'20'', produkcija: Kanalya Pictures, 2005 Zoran Srdić Janežič: Počečkane besede, video, 5'15'', poezija: Jana Putrle Srdić, produkcija: Gulag, 2005; Ceci n'est pas un croquis, knjiga, produkcija: Gulag, 2012 Petra Varl: Rich Poor, stenska slika, 2010; Knjiga serigrafij, produkcija: MGLC, 2010 Rajko Vidrih: TELO, Diverzitetni počasnik, 1. št. letnika II, sitotisk na časopisnem papirju, 28. 11. 1991 Jaka Železnikar: Pregovori, mobilna aplikacija, 2011; Asciidarij 2, odzivna spletna vizualno-zvočna pesem, 2013; Asciidarij, interaktivna jezikovno-likovna struktura, 2001; Ascii Kosovel, biografski portret, 2004, Evropregovori, generativno-kombinatorno delo jezikovnega izraza, 2005 Spremljevalni dogodek: Sreda, 25. september 2013 Kustosi: Barbara Borčić, Dušan Dovč, Ida Hiršenfelder, Saša Nabergoj
Galerija Vžigalica, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana
- ob 17. uri: javno vodstvo (vodi kustosinja Ida Hiršenfelder)
- ob 18. uri: Dejan Habicht: 12 dolgočasnih pesmi, predavateljski performans
12 dolgočasnih pesmi so vizualni materiali, zloženi v krajše narativne strukture. Izhajali so sukcesivno, v elektronski obliki, od januarja do decembra 2007. Avtor Dejan Habicht bo predstavil, kako "kratkočasne" so pesmi danes.
Postavitev razstave: Ida Hiršenfelder
Video program Povratna zanka je namenjen predstavitvi tistega segmenta video arhiva, ki je izjemnega pomena za razumevanje video umetnosti in njenega družbenega učinka, čeprav ostaja skoraj povsem neopažen. To je tisti del video arhiva Postaja DIVA, ki ima majhen predstavitveni potencial, a velik produkcijski raziskovalno-medijski učinek. To so dela, v katerih se umetnice in umetniki ukvarjajo z eksperimentalno rabo video jezika, ki pa se stežka vklapljajo v ustaljene načine predstavljanja video del v galerijah in na festivalih.
Pred kratkim je pri Založbi ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti izšel Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Slovar sta uredila Aleksandra Bizjak Končar in Marko Snoj. Na spletni strani SAZU je zapisano, da »Slovar novejšega besedja slovenskega jezika predstavlja osnovno novejše leksikalno dopolnilo Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Zajema 6399 novejših besed in besednih zvez, ki so se v slovenščini pojavile ali uveljavile po letu 1991, ob tem pa tudi novejše pomene že normiranega besedja.« Slovar smo prelistali tudi mi in v njem poiskali gesla, ki so povezana z videoumetnostjo in arhiviranjem.
8. 6. 2013, ob 17. uri; Salon Muzeja sodobne umetnosti, Pariska ul. 12, Beograd; V beograjskem Salonu Muzeja sodobne umetnosti se 7. junija odpira razstava Video, televizija, anticipacija, ki jo kurirata Branka Benčić in Aleksandra Sekulić. Z razstavo, ki bo na ogled do 14. julija, in spremljevalnim programom projekcij, predstavitev in pogovorov želijo v beograjskem Salonu MSU kontekstualizirati zgodovino video prakse, ki je na svojevrsten način povezovala nekdanje jugoslovanske republike in takratni umetnosti in alternativi nudila ustvarjalni prostor za emancipirano in kritično delovanje do politike in družbe tistega časa.
V knjižnici SCCA med drugim zbiramo študijski material, ki je osredotočen na teoretsko in praktično obravnavo video medija, pa tudi novih medijev in filma. Knjižnica je od maja letos bogatejša za izbor desetih publikacij, ki nam jih je podarila Slovenska kinoteka.
Premiera 20. marca 2013 Društvo prijateljev zmernega napredka & MKSMC (Mladinski, kulturni, socialni, multimedijski in medgeneracijski center), Gregorčičeva 4, Koper. S programom želimo pokazati kar se da heterokliten izbor videov, ki prikazujejo, da so se osemdeseta leta ukvarjala s problemi, ki so podobni današnjim. Ljudje so se borili z ekološkimi izzivi, soočali so se s stanovanjskimi zagatami, pri tem pa so našli čas tudi za razmišljanje o modi in produkciji lepih video del.
Predstavitev in video projekcije, sreda, 20. 3. 2013, ob 18. uri v prostorih Društva prijateljev zmernega napredka & MKSMC (Mladinski, kulturni, socialni, multimedijski in medgeneracijski center), Gregorčičeva 4, Koper. Sodelavci SCCA, Barbara Borčić, Dušan Dovč, Ida Hiršenfelder in Saša Nabergoj, smo za dogodek pripravili program predstavitev in projekcij. Najprej bomo predstavili tri programske sklope: šolo za kustose in kritike Svet umetnosti, podporni spletni portal Artservis in Postajo DIVA, pionirski model ohranjanje slovenske sodobne umetniške video in novomedijske produkcije.
Nataša Skušek je vizualna umetnica, ki pri svojem delu uporablja in kombinira različne medije. V njenih delih prevladuje tematika neenakopravnega položaja žensk v sodobni družbi. Avtorica pogosto problematizira zakoreninjene samoumevnosti, stereotipe in vloge, ki jih družba pripisuje in predpisuje ženskam. Nosečnost, materinstvo, gospodinjstvo, partnerski odnosi, prehranjevanje, prosti čas, izgled in fetišizacija ženskega telesa so elementi, ki tvorijo vsebino njenih del. Po predavanju, ki mu bo sledil pogovor z avtorico, bo obiskovalcem in obiskovalkam omogočen še sneak-peak v njeno razstavo Pravi moški.
