Z objavo DIVINIH novic opozarjamo na javne predstavitve, razstave, projekcije, publikacije pri nas in na mednarodnih prizoriščih, pri katerih sodeluje Postaja DIVA in video umetnice in umetniki, ki so svoja dela vključili v naš arhiv. Predstavljamo tudi tiste dogodke, ki jih organizira Postaja DIVA (SCCA-Ljubljana), da bi razširjali poznavanje video umetnosti v lokalnem in mednarodnem prostoru.
V Projektni sobi SCCA smo tokrat v okviru programa Prakse arhiviranja pripravili posvet o praksah arhiviranja in (upo)rabi arhivskih avdiovizualnih gradiv (22. 6. 2016). Zanimalo nas je, ali umetniki prepoznavajo vlogo in pomen strokovno urejenih digitalnih arhivov, kakršna je Postaja DIVA, kot alternativo množičnim neselekcioniranim portalom za izmenjavo videoposnetkov (YouTube, Vimeo itd.).
.jpg)
Na Poletno muzejsko noč (18. junij 2016) smo na ljubljanski muzejski ploščadi (Fasadi +MSUM) predstavili video program Povratna zanka 2, ki ga je kurirala Ida Hiršenfelder. Z njim pa predstavljamo dela iz video arhiva Postaja DIVA, ki so zaradi eksperimentalne rabe video jezika in dolžine primerna za projeciranje na javnih površinah, kjer je pretočnost obiskovalcev velika, njihovo mimobežno in kratkotrajno pozornost pa lahko ujamemo z vizualnimi senzacijami, ponovitvami in modulacijami.
Barbara Borčić je predstavila Postajo DIVA na mednarodnem simpoziju Začetki video umetnosti v Evropi: zgodovina, teorija, viri in arhivi v Bibliothèque nationale de France (mali avditorij) in INHA – Institut national d’histoire de l’art (dvorana Walter Benjamin), 25. in 26. maj 2016. Simpozij, ki je bil posvečen začetkom video umetnosti v Evropi in evropskim arhivom, nas je dodobra seznanil s produkcijo in recepcijo videa v pionirskem obdobju ter z novimi raziskovanji, temami in vprašanji, hkrati pa je bila to tudi priložnost za navezavo stikov in prihodnje sodelovanje. Veselimo se tudi nadaljevanja tega raziskovalnega projekta, ki so ga organizatorji že napovedali.
Zasedba udeležencev je bila odlična, vse od raziskovalcev in poznavalcev zgodnje video umetnosti Wulfa Herzogenratha, Miklosa Peternaka in Slavka Kačunka do video arhivistov Nathalie Boulouch (Les Archives de la Critique d'Art, Rennes) Alaina Carouja (Bibliothèque nationale de France, Pariz), Marike Kuzmic (Arton Foundation, Varšava) in Dorcas Müller (ZKM, Karlsruhe). Robert Stéphane, legenda in avtor prve televizijske oddaje o videu "Vidéographie", ustanovitelj TV5 Monde in direktor belgijske TV postaje RTBF, nam je predstavil vse svoje velike podvige, vezane na televizijo, in pokazal odlomke duhovitih oddaj, pa je predstavila EWVA European Women's Video Art.
Med zastavljenimi vprašanji so bila tudi, kako naj bodo video arhivi strukturirani in kje naj se hranijo (Open Source, LTO – Linear Tape Open, v oblaku, …) in ali naj bodo brezplačno dostopni. To so zagovarjali tudi navzoči umetniki, npr. Don Foresta, vodja odprtega arhiva Marcel TV, pravi takole: »Najpomembnejše za video umetnost je, da je videna; od nje ne moreš obogateti, zato tudi ni smiselno govoriti o avtorskih pravicah in plačljivih arhivih.«
Vsi so menili, da je treba ves čas opozarjati na pomen lokalnih in mednarodnih arhivov in jim omogočiti ustrezne pogoje, hkrati pa se zavedati, da je pomembno ohraniti umetnikovo intenco, ne pa samega produkta.
Kar nekaj navzočih umetnikov se je z veseljem spominjalo svojega sodelovanja na prvem ljubljanskem mednarodnem video bienalu VIDEO CD (1983), pokazali so tudi svoje projekte, ki so jih v začasnih video studijih tam naredili, npr. Cartes postales, skupno delo Roberta Cahena, Alaina Longueta in Stéphane Huter. Žal pa podatki o njem niso dostopni na internetu in tudi video trakov ne moremo videti, tako da nas raziskava tega pomembnega festivala še čaka, bo pa treba pohitet
Ob razstavi Učinek bližine v Galeriji Vžigalica na DIVI objavljamo tudi intervjuje z razstavljajočimi umetniki in umetnicami, ki jih je o konkretnih videodelih z razstave naredila kuratorka Nika Grabar. Doslej sta to: Neven Korda o videu Discipline and Marko Peljhan o videu Park kulture. Marsikaj nam pojasnijo in dela postavijo v širši kontekst razmišljanj in postopkov.
Na DIVI jih najdete pod VIRI >INTERVJU.
Ko v arhivu DIVA vtipkamo ključne besede, povezane s knjigo, po številu zadetkov (video del) poezija močno vodi. Nekaj smo jih izbrali mi in odločitev ni bila lahka. Ob Svetovnem dnevu knjige (22. ali 23. april) vas vabimo tudi k samostojnemu brskanju po tem edinstvenem spletnem arhivu, ki bo kmalu predstavljen na simpoziju v Bibliotheque Nacionale v Parizu. Morda boste odkrili, kako sta povezani likovna umetnost in literatura, kako se križata in v kakšnih razmerjih sobivata.
Kako predstaviti video dela v fizičnem prostoru galerije, da bi razstava hkrati sledila kuratorskemu konceptu razmerja med prostorom in videom in izbranim video delom dala primeren prostor, ki bi vsebino tudi nagovarjal? To nam konceptualno domišljeno in sledeč narativu "Podoba tranzicije v video delih ali kako je razpadal prostor" prikaže postavitev razstave Učinek bližine kustosinje Nike Grabar, ki vodi obiskovalce skozi šest različnih prostorskih postavitev, ki si sledijo od projekcij v prostoru (Discipline, Vrtoglavi ptič), do postavitev, ki video postavljajo v razmerje do prostorskega objekta ter s tem do telesa (Path of Crazy Wisdom, Park kulture, Construct, Hitro/počasi).
Podoba tranzicije v video delih ali kako je razpadal prostor.
Postaja DIVA ponovno gostuje v Galeriji Vžigalica (Muzej in galerije mesta Ljubljane). Naša sodelavka in kustosinja Nika Grabar z razstavo Učinek bližine (15. marec–8. maj 2016) preizprašuje pomen prostora v video delih Zemire Alajbegović, Nevena Korde/Borghesie, Marka Peljhana, Saše Podgorška in Iztoka Kovača, Nataše Prosenc Stearns in Mihe Vipotnika.
Takoj po novoletnih praznikih je SCCA-Ljubljana v sodelovanju s Slovensko kinoteko pripravil dva dogodka z naslovom Med filmom in videom (avtorice Barbare Borčić), ki sta bila vključena v kinotekino serijo Kino-integral (5. in 7. januar 2016). V dveh večerih smo predvajali dela Marka A. Kovačiča in Davorina Marca te Jasne Hribernik in Nataše Prosenc Stearns (prenekatera so tudi v arhivu Postaje DIVA). Na pogovoru z umetniki in umetnico pa smo tematizirali razmerje med kratkim filmom in video umetnostjo ter njuno reprezentacijsko polje nekoč in danes.
Na zimski solsticij (21. december 2015), na najdaljšo noč v letu, se je SCCA-Ljubljana z izborom video del iz arhiva Postaja DIVA z naslovom Z vsako minuto več časa pridružil pobudi, ki podpira in promovira kratke filme. Ob tej priložnosti se je v Slovenski kinoteki in Kinu Udarnik na Noči kratkih filmov v več programskih sklopih do poznih ur odvrtelo vrtoglavo število filmov kratkega formata, tokrat pa tudi 17 video del, ki jih je izbral Miha Kelemina.
Razstava v Galeriji Vžigalica (1. 12. 2015–10. 1. 2016) je umetnicama ponudila priložnost za procesualno zastavljen dialog, ki se je stekel v dve video instalaciji, predstavljeni vsaka v svojem krilu galerije: Jasna Hribernik: (Post)produkcija in Nataša Prosenc Stearns: Nočni izvir, Vodnjak želja. V vmesnem prostoru pa so razstavljena video dela, ki iščejo nove narativne strategije – migrating frame.
