Z objavo DIVINIH novic opozarjamo na javne predstavitve, razstave, projekcije, publikacije pri nas in na mednarodnih prizoriščih, pri katerih sodeluje Postaja DIVA in video umetnice in umetniki, ki so svoja dela vključili v naš arhiv. Predstavljamo tudi tiste dogodke, ki jih organizira Postaja DIVA (SCCA-Ljubljana), da bi razširjali poznavanje video umetnosti v lokalnem in mednarodnem prostoru.
V zadnjih mesecih smo se pri Postaji DIVA ukvarjali zlasti s posodobitvami opusov umetnic in umetnikov, ki so v mednarodnem in slovenskem prostoru prisotni in aktivni že več desetletij. Poleg opusa Nevena Korde in njegove serije videov z naslovom Novi novi filmi, smo se posvetili Nataši Prosenc Stearns in na DIVI je zdaj obširen in raznolik izbor njenih video del. Veseli smo tudi, da je na DIVI objavljen izvrsten dokument performansa ustvarjalke Ane Čigon Ana na Postaji, ki se je zgodil v Projektni sobi SCCA. več
Med poletnimi meseci smo bili na Postaji DIVA delavni. Tokrat z veseljem in ponosom sporočamo, da smo skupaj z umetnikom Nevenom Kordo dopolnili in uredili njegovo serijo NNF. Novi novi filmi so nastajali med letoma 2001 in 2007 in vsebujejo dvanajst samostojnih video del. So vmesna poročila Nevena Korde o ponovnem branju šestdestih let prejšnjega stoletja. Predstavljeni so bili na poletnem Škratovem vrtu na Metelkovi 30. avgusta 2016. Neven Korda o NNF zapiše: Verujem, Reinkarnacija, Nomad, Jesensko tihožitje, 1 sekunda mojega življenja so nastajali tekom leta 2000 in 2001. Slika Jesenskega tihožitja je sestavljena iz found footage posnetkov, ostali imajo namensko generirano sliko. Razvijali so se in dokončali ob mesečnih dogodkih Zbogom video v klubu Gromka v Ljubljani v sezoni 2001/2002 (http://www.korda-art.si/korda/zbogom/index.html). V istem zamahu je nastajal avtorsko konceptualni dokumentarec Poletje. Vsi so nastali na način montaže na tajmlajnu. Nastajali so v računalniški produkciji videa na nizki resoluciji velikosti 320 X 240 v formatih JPG, MJPG, Cinepak in podobnih, ki niso bili produkcijski standard. Za potrebe takratnih predvajanj so bili povečani in prepisani na VHS. Od jeseni 2002 so na filmskih predstavah v živo predvajani iz računalnika s programom za pretočno manipulacijo zvoka in slike Isadora. Pozneje, leta 2004, so bili, razen Poletja, zaokroženi v celoto Angelski venček. Gagarin in Slepa vera sta nastala leta 2003 iz materiala predstave in performansa Beri me za naprej. Oba v PAL formatu 720 X 576. Gagarin kot montaža na tajmlajnu, Slepa vera kot procesiranje v živo. Iz teh filmov je v letih 2005–07 nastalo več form na način post (ponovne) uporabe. 
Reinkarnacija na Prepariranem monitorju, Angelski venček na speedu in Angelski venček na oceanu so post uporaba na način pretočne montaže izvedene v enem kosu časa – ali v ateljeju ali pred publiko. Tukaj in zdaj je post uporaba na način montaže na tajmlajnu.
V Projektni sobi SCCA smo tokrat v okviru programa Prakse arhiviranja pripravili posvet o praksah arhiviranja in (upo)rabi arhivskih avdiovizualnih gradiv (22. 6. 2016). Zanimalo nas je, ali umetniki prepoznavajo vlogo in pomen strokovno urejenih digitalnih arhivov, kakršna je Postaja DIVA, kot alternativo množičnim neselekcioniranim portalom za izmenjavo videoposnetkov (YouTube, Vimeo itd.).
.jpg)
Na Poletno muzejsko noč (18. junij 2016) smo na ljubljanski muzejski ploščadi (Fasadi +MSUM) predstavili video program Povratna zanka 2, ki ga je kurirala Ida Hiršenfelder. Z njim pa predstavljamo dela iz video arhiva Postaja DIVA, ki so zaradi eksperimentalne rabe video jezika in dolžine primerna za projeciranje na javnih površinah, kjer je pretočnost obiskovalcev velika, njihovo mimobežno in kratkotrajno pozornost pa lahko ujamemo z vizualnimi senzacijami, ponovitvami in modulacijami.
Barbara Borčić je predstavila Postajo DIVA na mednarodnem simpoziju Začetki video umetnosti v Evropi: zgodovina, teorija, viri in arhivi v Bibliothèque nationale de France (mali avditorij) in INHA – Institut national d’histoire de l’art (dvorana Walter Benjamin), 25. in 26. maj 2016. Simpozij, ki je bil posvečen začetkom video umetnosti v Evropi in evropskim arhivom, nas je dodobra seznanil s produkcijo in recepcijo videa v pionirskem obdobju ter z novimi raziskovanji, temami in vprašanji, hkrati pa je bila to tudi priložnost za navezavo stikov in prihodnje sodelovanje. Veselimo se tudi nadaljevanja tega raziskovalnega projekta, ki so ga organizatorji že napovedali.
Ob razstavi Učinek bližine v Galeriji Vžigalica na DIVI objavljamo tudi intervjuje z razstavljajočimi umetniki in umetnicami, ki jih je o konkretnih videodelih z razstave naredila kuratorka Nika Grabar. Doslej sta to: Neven Korda o videu Discipline and Marko Peljhan o videu Park kulture. Marsikaj nam pojasnijo in dela postavijo v širši kontekst razmišljanj in postopkov.
Na DIVI jih najdete pod VIRI >INTERVJU.
Ko v arhivu DIVA vtipkamo ključne besede, povezane s knjigo, po številu zadetkov (video del) poezija močno vodi. Nekaj smo jih izbrali mi in odločitev ni bila lahka. Ob Svetovnem dnevu knjige (22. ali 23. april) vas vabimo tudi k samostojnemu brskanju po tem edinstvenem spletnem arhivu, ki bo kmalu predstavljen na simpoziju v Bibliotheque Nacionale v Parizu. Morda boste odkrili, kako sta povezani likovna umetnost in literatura, kako se križata in v kakšnih razmerjih sobivata.
Kako predstaviti video dela v fizičnem prostoru galerije, da bi razstava hkrati sledila kuratorskemu konceptu razmerja med prostorom in videom in izbranim video delom dala primeren prostor, ki bi vsebino tudi nagovarjal? To nam konceptualno domišljeno in sledeč narativu "Podoba tranzicije v video delih ali kako je razpadal prostor" prikaže postavitev razstave Učinek bližine kustosinje Nike Grabar, ki vodi obiskovalce skozi šest različnih prostorskih postavitev, ki si sledijo od projekcij v prostoru (Discipline, Vrtoglavi ptič), do postavitev, ki video postavljajo v razmerje do prostorskega objekta ter s tem do telesa (Path of Crazy Wisdom, Park kulture, Construct, Hitro/počasi).
Podoba tranzicije v video delih ali kako je razpadal prostor.
Postaja DIVA ponovno gostuje v Galeriji Vžigalica (Muzej in galerije mesta Ljubljane). Naša sodelavka in kustosinja Nika Grabar z razstavo Učinek bližine (15. marec–8. maj 2016) preizprašuje pomen prostora v video delih Zemire Alajbegović, Nevena Korde/Borghesie, Marka Peljhana, Saše Podgorška in Iztoka Kovača, Nataše Prosenc Stearns in Mihe Vipotnika.
Takoj po novoletnih praznikih je SCCA-Ljubljana v sodelovanju s Slovensko kinoteko pripravil dva dogodka z naslovom Med filmom in videom (avtorice Barbare Borčić), ki sta bila vključena v kinotekino serijo Kino-integral (5. in 7. januar 2016). V dveh večerih smo predvajali dela Marka A. Kovačiča in Davorina Marca te Jasne Hribernik in Nataše Prosenc Stearns (prenekatera so tudi v arhivu Postaje DIVA). Na pogovoru z umetniki in umetnico pa smo tematizirali razmerje med kratkim filmom in video umetnostjo ter njuno reprezentacijsko polje nekoč in danes.
