Video sodi v sklop kratkih videov iz serije Črne vode in druge zgodbe - gibljivih kolažev, ki temeljijo na plastenju podob. Ustvarjajo svet, ki ni antropocentričen, ampak integrira človeško telo v okolje, ki se nenehno širi, krči, spreminja. Dela upodabljajo stanja neprestanega porajanja, integriteta telesa razpada, vzpostavlja nove povezave z okoljem in sugerira nove možnosti regeneracije. Transformacije se dogajajo pod vplivom vode, ki se v delu Nataše Prosenc Stearns iz naravnega elementa spreminja v likovni element dekonstrukcije ali integracije. V nekaterih delih voda povzroča razpad podobe, v drugih delih pa je tekočina, ki povezuje in varuje. Intenzivno ukvarjanje s telesom je umetničin odziv na odtujeno eksistenco sodobnega človeka, ki postaja vse bolj “breztelesna”, ker je velik del medčloveških odnosov preseljen iz fizičnega sveta na ekrane in v virtualni prostor Interneta. Prvič je bil predstavljen v okviru sklopa kratkih videov, ki sta jih skupaj z Jasno Hribernik vsled iskanja novih narativnih strategij poimenovali "migrating frames". Po štirje od vsake umetnice so bili predstavljeni skupaj na njuni razstavi video instalacij ("Jasna Hribernik: (Post)produkcija in Nataša Prosenc Stearns: Nočni izvir, Vodnjak želja", produkcija SCCA-Ljubljana, kuratorka: Barbara Borčić, Galerija Vžigalica, Ljubljana, 1. 12. 2015–10. 1. 2016).