Okrogla oblika v procesu nenehne transformacije je utemeljena na ideji simulacije življenja na molekularni ravni. Struktura, ki izmenično spominja na zgradbo virusov, kompleksnih proteinov ali ogljikovih fulerenov, se razgrajuje, preoblikuje in sestavlja v nizu urejevalnih procesov. Spajanje elementov po sistemu oblike in protioblike (princip ključ-klučavnica), verižnega sklepanja, deformacije s pomnoženimi simetrijami ali posnemanje Brownovega gibanja, ustvarjajo abstraktne gibljive oblike, ki v stalnih metamorfozah stremijo k iskanju stabilnosti. Simulacija procesov v mikro ali nano merilu razkriva presenetljivo dejstvo, da se materija na molekularni ravni v iskanju ravnotežja, obstoja in prožnosti urejuje na inteligenten način, čeprav ni živa. (Vir: Uršula Berlot)