Avtor posname svoj vsakdan na statičen način. Video je posnet v enem samem kadru in prikazuje par v stanovanju, prepravljenem z dnevno svetlobo. Na radiu slišimo jazz glasbo, ki je obenem najbolj dramatičen element videa in omogača tako moški kot ženski osebi, da naselita video brez da bi komunicirala. Moški gleda skozi okno in občuduje razgled, ženska pa bere na postelji. Z odsotnostjo komunikacije - osebe so dejansko ujete v melanholičnost dolgočasnega vsakdana -, postane njuno stanovanje udoben zapor.
Video je bil posnet med avtorjevim rezidenčnim bivanjem v Parizu leta 2000.