Novice

Z objavo DIVINIH novic opozarjamo na javne predstavitve, razstave, projekcije, publikacije pri nas in na mednarodnih prizoriščih, pri katerih sodeluje Postaja DIVA in video umetnice in umetniki, ki so svoja dela vključili v naš arhiv. Predstavljamo tudi tiste dogodke, ki jih organizira Postaja DIVA (SCCA-Ljubljana), da bi razširjali poznavanje video umetnosti v lokalnem in mednarodnem prostoru.

Razstava v Galeriji Vžigalica (1. 12. 2015–10. 1. 2016) je umetnicama ponudila priložnost za procesualno zastavljen dialog, ki se je stekel v dve video instalaciji, predstavljeni vsaka v svojem krilu galerije: Jasna Hribernik: (Post)produkcija in Nataša Prosenc Stearns: Nočni izvir, Vodnjak želja. V vmesnem prostoru pa so razstavljena video dela, ki iščejo nove narativne strategije – migrating frame.

Postaja DIVA (Barbara Borčić, SCCA-Ljubljana) je sodelovala na predstavitvi portala Kulturnik.si v Pritličju (Ljubljana, 24. 11. 2015). Na projekciji se je Kulturnik ustavil na spletnem arhivu DIVA kot primeru zgodbe o uspehu. Bravo!

Kulturnik je spletni portal, namenjen lažji in kvalitetnejši orientaciji po kulturi in umetnosti. Na enem mestu lahko hitro in enostavno pokukate v sicer težje dostopno digitalizirano bogastvo slovenskih knjižnic, arhivov, muzejev in ste na tekočem z aktualno kulturno produkcijo ter pestrim dogajanjem po Sloveniji. Kulturnik zajema iz več kot 2.000 virov, med njimi tudi z našega arhiva vse novice in nove pridobitve, tako da so tudi uporabniki Kulturnika "na tekočem" z dogajanjem na Postaji DIVA.

Postaja DIVA sodeluje na mednarodnem simpoziju v Zagrebu, ki preizprašuje pozicijo filma v muzeoloških praksah. Prvi dan simpozija, v sekciji z naslovom Izzivi na presečišču analognega sveta in nove digitalne paradigme. Zaščita filmske/video dediščine, je Barbara Borčić (kustosinja in vodja video programov na SCCA-Ljubljana) predstavila postopke hranjenja, zgodovinjenja in delovanja video arhiva Postja DIVA, ki ga v zadnjih letih razširjamo tudi na področje medijske umetnosti.

Video signalModeli arhiviranjaModeli arhiviranja

Tvorjenje fizičnih in virtualnih, analognih in digitalnih arhivov omogoča refleksijo sodobne umetniške produkcije – in prav zaradi tega je UNESCO 27. oktober razglasil za Svetovni dan avdiovizualne dediščine.

Ana Čigon, Ana na PostajiAna Čigon, Ana na PostajiAna Čigon, Ana na Postaji

Postaja DIVA je skupaj z video umetnico Ano Čigon obeležila Svetovni dan avdiovizualne dediščine. Ana Čigon je uporabila naš arhiv kot igralni in dogajalni prostor za performans in kot raziskovalno digitalno platformo za »vnovično rabo / re-use«. Ana je postala pripovedovalka zgodb iz arhiva.


Barbara Borčić je predstavila Postajo DIVA okviru izmenjalnega projekta Celostno kuriranje v Manili (Filipini), Ricky Orellana pa filipinski avdiovizualni arhiv Mowelfund. Sledili sta projekciji del iz obeh arhivov: program Postaja DIVA predstavlja in program kratkometražnih filmov iz Mowelfunda. Dogodek je bil del simpozija Curating-In-Context v organizaciji Planting Rice in je potekal z naslovom Problematiziranje eksperimentalnih in arhivarskih filmskih in video praks (Blackbox, De La Salle College of Saint Benilde, Manila, 5. avgust 2015). To je bilo prvo srečanje z video umetnostjo iz Slovenije za tamkajšnje občinstvo in hkrati naše s filipinskimi filmi.

Barbara Borčić je predstavila Postajo DIVA na Forumu direktorjev in kustosov iz držav CEE    (8.–10. 6. 2015), ki je potekal v okviru prvega ekonomskega in trgovskega srečanja 1st China – CEE Countries Investment and Trade Exchange. To je bilo njihovo prvo srečanje z video umetnostjo iz Slovenije.

Predstavitev Postaje DIVA (28. 6. 2015) v prostoru sodobne in medijske umetnosti Siva) (zona v Korčuli je potekala v okviru razstave Tekma s časom 2. Performans in video v vzvratnem ogledalu (15. 06.–07. 07. 2015), za katero je kustosinja Barbara Borčić iz arhiva Postaja DIVA izbrala dela osmih umetnic in umetnikov.

9. maja 1979 je RTV Ljubljana v okviru eksperimentalnega programa pozno zvečer predvajala umetniški video Mihe Vipotnika z naslovom Videogram 4, ga napovedala kot »nadvse redek televizijski dogodek, če ne celo novo doživetje«, in hkrati opozorila gledalce, »da so vse motnje in nenavadnosti v sliki in tonu del programa in naj zato nikar ne poskušajo popravljati slike na svojih televizijskih sprejemnikih«.

In za kaj je v tej »dekonstrukciji ekranizacije« šlo? Popolna razvezanost prostora in časa na fragmente, produkcijska situacija in zrenje v kamero... Elektronska slika je bila neverjetno večplastna, za tisti čas prav presenetljivo transformirana (dvojna ekspozicija, zamrznjena slika, solarizacija, prelivi, feedback, sintetično spreminjanje barv in generiranje gibljivih oblik) in zmontirana, zvok je bil sinkopiran, enkrat tih in drugič hreščeč.

Miha Vipotnik je takrat raziskoval značilnosti in potenciale video tehnologije, strukturo in estetski učinek elektronske slike in s sintetizatorjem in montažno mizo vzpostavil analitično in eksperimentalno zvrst videa, z vsemi takrat mogočimi postopki transformacije in plastenja elektronske slike. Akterje dogajanja in objekte v televizijskem studiu je združil v elektronske senzacije – neskončni niz preosvetljenih, preluknjanih in prelomljenih podob.

9. maja 2009 ob 30-letnici je bil Videogram 4 predvajan ponovno na RTV Slovenija, tokrat kot oddaja v okviru Vipotnikovega kompleksnega projekta Sen/za Televizijo/a.


27. april praznujemo kot Dan boja proti okupatorju in sprašujejo nas, ali imamo takrat kakšen ritual. Morda bi lahko bil to kolesarski izlet po sprehajalni Poti spominov in tovarištva, kakršne sta ob nedeljah pred leti organizirala Tanja Lažetić in Dejan Habicht. Seveda sta te poti okoli žice okupirane Ljubljane skrbno dokumentirala v videu No Remembrance No Comradeship.

Temu pomembnemu lokalnemu prazniku sledi mednarodni praznik in temu posvečen video Živel 1. maj - Praznik dela - enominutni  razmislek Marka A. Kovačiča in "velika utopija".

In za kaj je v tej »dekonstrukciji ekranizacije« šlo? Popolna razvezanost prostora in časa na fragmente, produkcijska situacija in zrenje v kamero... Elektronska slika je bila neverjetno večplastna, za tisti čas prav presenetljivo transformirana (dvojna ekspozicija, zamrznjena slika, solarizacija, prelivi, feedback, sintetično spreminjanje barv in generiranje gibljivih oblik) in zmontirana, zvok je bil sinkopiran, enkrat tih in drugič hreščeč.

Miha Vipotnik je takrat raziskoval značilnosti in potenciale video tehnologije, strukturo in estetski učinek elektronske slike in s sintetizatorjem in montažno mizo vzpostavil analitično in eksperimentalno zvrst videa, z vsemi takrat mogočimi postopki transformacije in plastenja elektronske slike. Akterje dogajanja in objekte v televizijskem studiu je združil v elektronske senzacije – neskončni niz preosvetljenih, preluknjanih in prelomljenih podob.

9. maja 2009 ob 30-letnici je bil Videogram 4 predvajan ponovno na RTV Slovenija, tokrat kot oddaja v okviru Vipotnikovega kompleksnega projekta Sen/za Televizijo/a.

Zapri Prijavi se kot član
 
Uporabniško ime
Geslo
Remember me