Novice

Z objavo DIVINIH novic opozarjamo na javne predstavitve, razstave, projekcije, publikacije pri nas in na mednarodnih prizoriščih, pri katerih sodeluje Postaja DIVA in video umetnice in umetniki, ki so svoja dela vključili v naš arhiv. Predstavljamo tudi tiste dogodke, ki jih organizira Postaja DIVA (SCCA-Ljubljana), da bi razširjali poznavanje video umetnosti v lokalnem in mednarodnem prostoru.

Postaja DIVA je leto 2016 zaključila popotniško razpoložena. V novembru in decembru smo gostovali v LACE (Los Angeles Contemporary Exhibitions) in v UnionDocs (UnDo) Center for Documentary Art v Brooklynu. Poleg ameriške turneje pa smo potovali tudi v Beograd (30. nov) in Zagreb (2. dec).

Gostovanje Postaje Diva v Lace - Los Angeles Contemporary Exhibitions (16. novembra 2016): predstavitev arhiva, projekcija novega programa video del DIVA Station Presents 3 in pogovor z Nancy Buchanan, Kathy Rae Huffman, Natašo Prosenc Stearns in Barbaro Borčič je bilo uspešno, program je občinstvo zanimal in pogovor je bil zanimiv. več

 

Letos smo praznovali Svetovni dan AV dediščine (27. oktober) s skupnim programom Postaje DIVA in centra za umetnost in medije Argos iz Bruslja v Slovenski kinoteki. Predstavitve in projekcije video programov Svež pogled (Vesna Bukovec/DIVA Station) in izbor belgijske video umetnosti (Sofie Ruysseveldt & Andrea Cinel/Argos)
sta bili svojevrsten dialog med novejšo in starejšo video ustvarjalnostjo v duhu povezovanja obeh arhivov. več

Takole se je Postaja DIVA znašla na razstavi Guerilla Girls v Whitechapel Gallery v Londonu (1. oktober 2016 – 5. marec 2017). V okviru raziskovalnega projekta te radikalne feministične in aktivistične skupine s svojimi stališči sodeluje tudi SCCA-Ljubljana. Naš agent nam je z ogleda razstave poslal odziv Guerilla Girls na Postajo DIVA. Takole nas hrabrijo: Za DIVE je zmerom prostor!

V zadnjih mesecih smo se pri Postaji DIVA ukvarjali zlasti s posodobitvami opusov umetnic in umetnikov, ki so v mednarodnem in slovenskem prostoru prisotni in aktivni že več desetletij. Poleg opusa Nevena Korde in njegove serije videov z naslovom Novi novi filmi,  smo se posvetili Nataši Prosenc Stearns in na DIVI je zdaj obširen in raznolik izbor njenih video del. Veseli smo tudi, da je na DIVI objavljen izvrsten dokument performansa ustvarjalke Ane Čigon Ana na Postaji, ki se je zgodil v Projektni sobi SCCA. več

Med poletnimi meseci smo bili na Postaji DIVA delavni. Tokrat z veseljem in ponosom sporočamo, da smo skupaj z umetnikom Nevenom Kordo dopolnili in uredili njegovo serijo NNF. Novi novi filmi so nastajali med letoma 2001 in 2007 in vsebujejo dvanajst samostojnih video del. So vmesna poročila Nevena Korde o ponovnem branju šestdestih let prejšnjega stoletja. Predstavljeni so bili na poletnem Škratovem vrtu na Metelkovi 30. avgusta 2016.  

V Projektni sobi SCCA smo tokrat v okviru programa Prakse arhiviranja pripravili posvet o praksah arhiviranja in (upo)rabi arhivskih avdiovizualnih gradiv (22. 6. 2016). Zanimalo nas je, ali umetniki prepoznavajo vlogo in pomen strokovno urejenih digitalnih arhivov, kakršna je Postaja DIVA, kot alternativo množičnim neselekcioniranim portalom za izmenjavo videoposnetkov (YouTube, Vimeo itd.).

Na Poletno muzejsko noč (18. junij 2016) smo na ljubljanski muzejski ploščadi (Fasadi +MSUM) predstavili video program Povratna zanka 2, ki ga je kurirala Ida Hiršenfelder. Z njim pa predstavljamo dela iz video arhiva Postaja DIVA, ki so zaradi eksperimentalne rabe video jezika in dolžine primerna za projeciranje na javnih površinah, kjer je pretočnost obiskovalcev velika, njihovo mimobežno in kratkotrajno pozornost pa lahko ujamemo z vizualnimi senzacijami, ponovitvami in modulacijami.

Barbara Borčić je predstavila Postajo DIVA na mednarodnem simpoziju Začetki video umetnosti v Evropi: zgodovina, teorija, viri in arhivi v Bibliothèque nationale de France (mali avditorij) in INHA – Institut national d’histoire de l’art (dvorana Walter Benjamin), 25. in 26. maj 2016. Simpozij, ki je bil posvečen začetkom video umetnosti v Evropi in evropskim arhivom, nas je dodobra seznanil s produkcijo in recepcijo videa v pionirskem obdobju ter z novimi raziskovanji, temami in vprašanji, hkrati pa je bila to tudi priložnost za navezavo stikov in prihodnje sodelovanje. Veselimo se tudi nadaljevanja tega raziskovalnega projekta, ki so ga organizatorji že napovedali.

Zasedba udeležencev je bila odlična, vse od raziskovalcev in poznavalcev zgodnje video umetnosti Wulfa Herzogenratha, Miklosa Peternaka in Slavka Kačunka do video arhivistov Nathalie Boulouch (Les Archives de la Critique d'Art, Rennes) Alaina Carouja (Bibliothèque nationale de France, Pariz), Marike Kuzmic (Arton Foundation, Varšava) in Dorcas Müller (ZKM, Karlsruhe). Robert Stéphane, legenda in avtor prve televizijske oddaje o videu "Vidéographie", ustanovitelj TV5 Monde in direktor belgijske TV postaje RTBF, nam je predstavil vse svoje velike podvige, vezane na televizijo, in pokazal odlomke duhovitih oddaj, pa je predstavila EWVA European Women's Video Art.

Med zastavljenimi vprašanji so bila tudi, kako naj bodo video arhivi strukturirani in kje naj se hranijo (Open Source, LTO – Linear Tape Open, v oblaku, …) in ali naj bodo brezplačno dostopni. To so zagovarjali tudi navzoči umetniki, npr. Don Foresta, vodja odprtega arhiva Marcel TV, pravi takole: »Najpomembnejše za video umetnost je, da je videna; od nje ne moreš obogateti, zato tudi ni smiselno govoriti o avtorskih pravicah in plačljivih arhivih.«

Vsi so menili, da je treba ves čas opozarjati na pomen lokalnih in mednarodnih arhivov in jim omogočiti ustrezne pogoje, hkrati pa se zavedati, da je pomembno ohraniti umetnikovo intenco, ne pa samega produkta.

Kar nekaj navzočih umetnikov se je z veseljem spominjalo svojega sodelovanja na prvem ljubljanskem mednarodnem video bienalu VIDEO CD (1983), pokazali so tudi svoje projekte, ki so jih v začasnih video studijih tam naredili, npr. Cartes postales, skupno delo Roberta Cahena, Alaina Longueta in Stéphane Huter. Žal pa podatki o njem niso dostopni na internetu in tudi video trakov ne moremo videti, tako da nas raziskava tega pomembnega festivala še čaka, bo pa treba pohitet

Ob razstavi Učinek bližine v Galeriji Vžigalica na DIVI objavljamo tudi intervjuje z razstavljajočimi umetniki in umetnicami, ki jih je o konkretnih videodelih z razstave naredila kuratorka Nika Grabar. Doslej sta to: Neven Korda o videu Discipline and Marko Peljhan o videu Park kulture. Marsikaj nam pojasnijo in dela postavijo v širši kontekst razmišljanj in postopkov.

Na DIVI jih najdete pod VIRI >INTERVJU.

Zasedba udeležencev je bila odlična, vse od raziskovalcev in poznavalcev zgodnje video umetnosti Wulfa Herzogenratha, Miklosa Peternaka in Slavka Kačunka do video arhivistov Nathalie Boulouch (Les Archives de la Critique d'Art, Rennes) Alaina Carouja (Bibliothèque nationale de France, Pariz), Marike Kuzmic (Arton Foundation, Varšava) in Dorcas Müller (ZKM, Karlsruhe). Robert Stéphane, legenda in avtor prve televizijske oddaje o videu "Vidéographie", ustanovitelj TV5 Monde in direktor belgijske TV postaje RTBF, nam je predstavil vse svoje velike podvige, vezane na televizijo, in pokazal odlomke duhovitih oddaj, pa je predstavila EWVA European Women's Video Art.

Med zastavljenimi vprašanji so bila tudi, kako naj bodo video arhivi strukturirani in kje naj se hranijo (Open Source, LTO – Linear Tape Open, v oblaku, …) in ali naj bodo brezplačno dostopni. To so zagovarjali tudi navzoči umetniki, npr. Don Foresta, vodja odprtega arhiva Marcel TV, pravi takole: »Najpomembnejše za video umetnost je, da je videna; od nje ne moreš obogateti, zato tudi ni smiselno govoriti o avtorskih pravicah in plačljivih arhivih.«

Vsi so menili, da je treba ves čas opozarjati na pomen lokalnih in mednarodnih arhivov in jim omogočiti ustrezne pogoje, hkrati pa se zavedati, da je pomembno ohraniti umetnikovo intenco, ne pa samega produkta.

Kar nekaj navzočih umetnikov se je z veseljem spominjalo svojega sodelovanja na prvem ljubljanskem mednarodnem video bienalu VIDEO CD (1983), pokazali so tudi svoje projekte, ki so jih v začasnih video studijih tam naredili, npr. Cartes postales, skupno delo Roberta Cahena, Alaina Longueta in Stéphane Huter. Žal pa podatki o njem niso dostopni na internetu in tudi video trakov ne moremo videti, tako da nas raziskava tega pomembnega festivala še čaka, bo pa treba pohitet

Zapri Prijavi se kot član
 
Uporabniško ime
Geslo
Remember me