Miha Vipotnik: Človek poslušanja – Bor Turel, RTV Slovenija, 2008, 19'18''

Človek poslušanja – Bor Turel je video projekt, ki ga je Vipotnik režiral v okviru Uredništva za resno glasbo in balet, v katerem je želel s pomočjo video dokumenta, detajlov in miselnih konceptov prikazati spreminjajoča območja elektroakustičnega tele-vizualnega laboratorija prihodnosti, kjer skladatelj Bor Turel glasbo komponira in predvaja v neprestano spreminjajočem se frekvenčnem pasu. Celoten projekt je vizualno-zvočna kompozicija, ki se skozi različne bivanjske in ustvarjalne prostore sestavlja na televizijski ekran.

Miha Vipotnik: Path of Crazy Wisdom, CalArts, Los Angeles, 1993, 9'58''

Path of Crazy Wisdom je kratka dramatična zgodba v obliki intervjuja glasbenika Jima Rohinga s kiparjem Ericom Orrom o njegovem življenju in delu v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Izpraševalec sogovornika bombardira z vprašanji in domala simulira policijsko preiskavo. Umetnik zagovarja svoja stališča in koncepte. Druga raven zgodbe poteka v zvezi s spekulativnim izginotjem Johnnyja. Hkrati se na ekranu izpisujejo citati iz Orrove knjige, ki gledalca postavijo pred dvojno dinamiko govorjene in pisane besede. (vir:Videodokument)

Miha Vipotnik: France Prešeren: Gazele, RTV Slovenija, 2000, 24'44''

France Prešeren: Gazele je nenarativno dokumentarno video delo, v katerem se vrstijo posnetki narave in ljudi iz pozicije nevpletenega opazovalca, iz premikajočega se vozila (avtomobila, helikopterja, vlaka...). Gibljiva poetika narave je zvočno obdana s Sedmimi orkestralnimi pesnitvami Lucije Marije Škerjanca in s sedmimi gazelami pesnika Franceta Prešerna.

Gazela 1: Pesem moja je posoda tvojega imena (glas: Aleš Valič)
Gazela 2: Oči sem večkrat vprašal (glas: Stane Sever)
Gazela 3: Žalostna komu neznana je resnica (glas: Boris Kralj)
Gazela 4: Draga, vem, kako pri tebi me (glas: Aleš Valič)
Gazela 5: Med otroci si igrala (glas: Stane Sever)
Gazela 6: Al bo kal pognalo seme (glas: Boris kralj)
Gazela 7: Kdor jih bere (glas: Aleš Valič)

POGOVOR (16. junij 2011)

Projekciji treh video del bo sledil javni intervju z avtorjem Miho Vipotnikom, s katerim se bomo pogovarjali o njegovi video produkciji zadnjih dvajsetih let, ki je manj raziskana od obdobja njegovih pionirskih video eksperimentov in zgodnjih avtorskih video del. Z avtorjem se bo pogovarjala arhitektka Nika Grabar.

Vstopnina 3 evre.

Miha Vipotnik (1954) je po končani specialki za video in televizijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral na področju filmske režije in videa na California Institute of the Arts v Los Angelesu. Velja za enega od pionirjev eksperimentalne video umetnosti na področju Slovenije. V osemdesetih letih je posnel in režiral serijo eksperimentalnih in montiranih video dokumentov. Oblikoval je številne špice, uvodnike, animacije za filme, oddaje in propagandne programe, režiral glasbene in televizijske programe za RTV Ljubljana in Jugoslovansko radiotelevizijo (JRT). Leta 1983 je bil pobudnik in direktor treh izdaj mednarodnega bienala Video CD v Cankarjevem domu, ki je pospešil vključevanje slovenskega videa v mednarodni kontekst. Ukvarja se s produkcijo videa, instalacij in televizijskih oddaj s področja vizualnih umetnosti, arhitekture in grafičnega oblikovanja. Med leti 1996 in 2004 je režiral preko 40 filmov in video oglasov. V letih 2001 in 2002 je napisal scenarij in režiral kontroverzno filmsko opero Moč usode, ki je bila posvečena stoletnici smrti skladatelja Giuseppe Verdija. V istem času v Mestni galeriji Ljubljana zasnuje multimedijsko video instalacijo Potovanje na konec koncev. Na Fakulteti za družbene vede vodi delavnice za dokumentarni video, na Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani in Faculté des Beaux-Arts et des Arts appliqués na Univerzi USEK v Libanonu pa vodi delavnico iz video umetnosti in video instalacije.

Postaja Diva je spletni in fizični arhiv video umetnosti, ki ga SCCA-Ljubljana razvija od leta 2005 z namenom raziskovanja, dokumentiranja in arhiviranja video in medijske umetnosti. V Kinu Udarnik bodo na ogled retrospektive posameznih avtorjev in tematski oz. žanrski izbori, zlasti video filma in dokumentarnega videa. S projekcijami bomo predstavljali izvirne avdiovizualne produkcije domačih avtorjev, spremljali pa jih bodo pogovori z umetniki in umetnicami.
Več: www.e-arhiv.org/diva

Zavod Udarnik Maribor – mestni center umetnosti – kot novi neodvisni center kulturne produkcije ponuja kakovostno alternativo trenutno prevladujoči pop-kulturni produkciji in odpira vrata številnim lokalnim in mednarodnim umetnikom. S svojim širokim spektrom raznovrstne kulturne ponudbe in povezovanjem med posameznimi smermi omogoča nastanek popolnoma novih idej in del. Udarnik želi povezati neodvisno kulturno v Mariboru in v ta kulturni prostor prinesti nove kulturne vsebine, ustvarjanje in manifestacijo ustvarjenega pa približati vsakdanjim potrebam ljudi.
Več: zavodudarnik.wordpress.com

Zavod za umetnost in tehnologijo: uho; oko združuje različne vidike novih tehnologij in omogoča izvedbo večplastnih multimedijskih projektov. Ogrodje delovanja zavoda je Eksperimentalni Laboratorij (EXP_LAB), kjer na projektni podlagi stremimo k inovativnemu raziskovanju in delu na področjih interneta, digitalnega videa, elektronskih umetnosti, spletne TV (www.uho-oko.tv). Ukvarjamo se s produkcijo, distribucijo in spletnimi prenosi sodobnih umetniških vsebin; knjižnimi in DVD edicijami, v sklopu katerih tematiziramo za lokalni prostor pomembne pionirje intermedijskih umetnosti. V okviru uho;oko deluje FF/PLAY/REW – nova programska enota Mednarodnega festivala računalniških umetnosti (MFRU) in nosilka glasbenega ciklusa Elektroakustika in interdisciplinarnega projekta Metromar.
Več: www.uho-oko.si

Tomaž Furlan je kiparsko-videastični projekt v nastajanju Wear začel ustvarjati leta 2006 in ga nato kontinuirano nadaljeval do dandanes, ko je luč sveta ugledal že XII. del tega ciklusa. Kot zapiše umetnik sam, gre pri Wear za »nekakšno kritično refleksijo o preprosti uporabi interaktivnih del ali morda bolje skulptur, ki so se izkazale kot podaljšane funkcije telesa v nekem prisilnem procesu«.

Video dela iz ciklusa Wear so pravzaprav video-performansi, ustvarjeni izključno za kamero na izjemno preprost, a učinkovito monumentalen način, kjer je umetnik avtor celotnega procesa. Ciklus v nastajanju predstavlja svojstvene osebne izpovedi, ki jih umetnik aplicira na stanje duha sodobnega sveta in jih povezuje z univerzalnimi družbenimi procesi, odtujenostjo, množično produkcijo in potrošnjo, ki nakazujejo vpetost posameznika v kolesje različnih neogibnih sistemov. Furlan na takšen način preizprašuje svobodno izbiro posameznika do osebnih dejavnosti, ki nimajo nujno pragmatične, profitne in uporabne funkcije.

O vsem tem bo na predstavitvi v sklopu cikla Brez žebljev in podstavkovspregovoril Tomaž Furlan, ki bo ob tej priložnosti na ogled postavil tudi izbor svojih umetniških del, tako videov kot skulptur. Dela bodo na ogled do petka, 24. junija v Projektni sobi SCCA.

Tomaž Furlan, rojen leta 1978, se v svojem avtorskem delovanju ukvarja predvsem s kiparstvom, video-instalacijo in video-performansom. Prvo predstavlja njegovo osnovno izhodišče in formalno izobrazbo, ki jo je pridobil na ljubljanski ALUO, medtem ko video izkazuje preprost in učinkovit način osebnega izražanja, ki nadgrajuje osnovno objektno dejavnost. Oba medija sta v procesu produkcije in prezentacije nezadržno povezana. Delovanje Tomaža Furlana je tesno povezano tudi z avtonomno cono AKC Metelkova mesto, kjer je v preteklih letih postavil številne skulpture, instalacije in uporabne konstrukcije za nadaljnjo uporabo. Živi in deluje v Ljubljani in Škofji Loki.

Love / L’Amour / LJUBEZEN

Izbrana video dela obravnavajo "ljubezen", tradicionalno temo različnih filmskih žanrov. Obravnavajo jo na subverziven način, tako da prikazujejo različne vidike ljubezni iz drugačne perspektive. Gre za feministično kritiko "ljubezni" kot binarnega družbenega fenomena, ki se sooča z njenimi supresivnimi in destruktivnimi vidiki, izraženimi skozi "stranske učinke" "ljubezni" v okviru moških struktur moči in odvisnosti. Poleg poudarka na kritiki nekatera dela obravnavajo "ljubezen" kot univerzalno, a osebno izkušnjo, druga pa jo obravnavajo na humoren in ironičen način.

Vesna Bukovec sodeluje z videom It Will Be OK.

Kuratorica: Evelin Stermitz
Sodelujoči umetniki:Signe Baumane, Vesna Bukovec, Lynn Estomin, Nikola Jeremic & Iskra Bela, Lemeh42, Kika Nicolela, Elena Skoko, Cat Tyc
Organizator: Zavod Udarnik
Partner in koproducent: ArtFem.TV v sodelovanju s son:DA

Barbara Borčić, direktorica SCCA-Ljubljana in vodja Postaje DIVA, in Miha Colner, kurator in kritik, bosta predstavila kratko zgodovino in kontekst avtorskega videa v Sloveniji, video in medijski arhiv Postaja DIVA in delovanje SCCA-Ljubljana. Program LUX Salon se odvija v prostorih organizacije LUX, 3rd Floor, Shacklewell Studios, 18 Shacklewell Lane, E8 2EZ. Dogodek je brezplačen, vendar je potrebna rezervacija na e-naslovu salon@lux.org.uk!

Postaja DIVA_predstavlja (2009)
Kuratorji: Barbara Borčić, Miha Colner, Ida Hiršenfelder
Produkcija: SCCA-Ljubljana 2009
Dolžina: 1:02:13

Serijo predvajanj smo v letu 2011 odprli s predstavitvijo opusa videastke in filmske režiserke Jasne Hribernik. 24. marca smo predvajali dva kratka dokumentarna filma in en video, v katerih se je avtorica tematsko ukvarjala z ruskim kulturnim področjem. Po projekciji je sledil pogovor z avtorico.

Na drugem večeru, ponovno posvečenem Jasni Hribernik, bomo predstavili filmKoncert za mobilne telefone in orkester (2005) in dokumentarni film Ko nam je žoga padla na glavo – Povej naprej: Milko Djurovski (2000).

PROGRAM (26. 5. 2011)

Jasna Hribernik: Koncert za mobilne telefone in orkester, RTV Slovenija, 2005, 45' 50''

Koncert za mobilne telefone in orkester je film o svobodi ustvarjanja in svobodi bivanja. Je pogled dveh izjemnih osebnosti – umetnika in filozofa – na sedanjost, prihodnost in brezčasnost. Zvonjenje mobilnih telefonov je spremenilo zvokovno podobo našega prostora in življenja. Veliko glasbo velikih glasbenikov, čustev in orkestrov so stisnili v drobne napravice instant zvoka za vsakodnevno zvonjenje vsakdanjih ljudi. Slavoj Žižek orvelovsko označi mobilni telefon za še eno orodje velikega brata, ki manipulira s sistemom vrednot, razpolaga s časom in določa meje naše svobode. Aldo Kumar pa ustvari resnični koncert za mobilne telefone in orkester, ki ga lahko poslušate z užitkom ali družbeno kritično skozi prizmo Žižkove izjave: "Svoboden je tisti, ki ni priklopljen!" Film je prejel nagrado za srednjemetražni dokumentarno igrani film na mednarodnem TV festivalu v Baru.

Jasna Hribernik: Ko nam je žoga padla na glavo – Povej naprej: Milko Djurovski, RTV Slovenija, 2000, 43'

Po scenariju Jurija Hudolina in Mitje Čandra je dokumentarni film režirala Jasna Hribernik, za fotografijo pa je poskrbel Željko Ivančič. (Anti)junaki filma so Dragoslav Šekularac, Dragan Džajič, Milko Djurovski, Zlatko Zahovič, Bata Živojinovič, Lepa Brena in drugi. Zgodba filma pripoveduje o nogometni poeziji v nogah Milka Djurovskega in poje o ljubezni, ki se lesketa v Milkovih očeh, če začuti vonj sveže pokošene trave ali usnja za žogobrc. Zabijal je gole za reprezentanco in dobil bronasto medaljo na olimpiadi. Za povprečen denar je odšel v povprečen klub v Groeningen, kjer nogomet razumejo drugače, kot si ga predstavlja Milko. Milko ni hodil na treninge, igral je zgolj tekme. Milko hoče, da ga ljudje vidijo, občudujejo in mu rečejo, da je njegovo življenje zabloda, kot je rekel Dragan Džajič. Leta 2000 je film prejel prvo nagrado za športni filmi na Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Zlatibor v Beogradu.

Vstopnina 3 evre.

Jasna Hribernik (1959, Maribor) živi v Ljubljani in dela kot samostojna filmska režiserka in avtorica videofilmov, videoinstalacij in drugih večpredstavnostnih del. Pomembna prelomnica v njenem delu je bil študij na Discovery Campus Master School v Münchnu (2001/2002), ki je namenjen avtorjem in producentom dokumentarnih filmov. Kot samostojna avtorica je aktivna na področju dokumentarnega filma že 25 let. Režirala je okrog 40 spotov o umetnosti in umetnikih, sodeluje tudi v gledaliških, plesnih in opernih predstavah. Za svoje delo je prejela številne nagrade: Work of Exellence za umetniški videoStopnišče (na festivalu umetniškega videa v Tokiu, Japonska, 1995), 1. nagrado za režijo za umetniški dokumentarec Ko nam je žoga padla na glavo – Povej naprej: Milko Djurovski (MEFEST, Zlatibor, Srbija, 2001), Vesno za dokumentarni film Zadnji čoln (7. festival slovenskega filma, Ljubljana, 2005), posebno priznanje Olimpijskega komiteja za izvirno režijo in umetniški pristop v filmih s športno tematiko (za filme: 45 km morja, Ko nam je žoga padla na glavo, Labirint, 2008), zlatega viteza za film Labirint (Festival športnega filma, Palermo, 2009) in druge.

Postaja Diva je spletni in fizični arhiv video umetnosti, ki ga SCCA-Ljubljana razvija od leta 2005 z namenom raziskovanja, dokumentiranja in arhiviranja video in medijske umetnosti. V Kinu Udarnik bodo na ogled retrospektive posameznih avtorjev in tematski oz. žanrski izbori, zlasti video filma in dokumentarnega videa. S projekcijami bomo predstavljali izvirne avdiovizualne produkcije domačih avtorjev, spremljali pa jih bodo pogovori z umetniki in umetnicami.

Zavod Udarnik Maribor – mestni center umetnosti – kot novi neodvisni center kulturne produkcije ponuja kakovostno alternativo trenutno prevladujoči pop-kulturni produkciji in odpira vrata številnim lokalnim in mednarodnim umetnikom. S svojim širokim spektrom raznovrstne kulturne ponudbe in povezovanjem med posameznimi smermi omogoča nastanek popolnoma novih idej in del. Udarnik želi povezati neodvisno kulturno v Mariboru in v ta kulturni prostor prinesti nove kulturne vsebine, ustvarjanje in manifestacijo ustvarjenega pa približati vsakdanjim potrebam ljudi.
Več: http://zavodudarnik.wordpress.com

• - Plesni video, ki nastane kot avtorska (video) interpretacija obstoječe plesne predstave (Ana Čigon: Brezčasnost), možno je tudi, da je tovrstna predstava namenjena predvsem za video in niti ne za živo občinstvo (Apolonija Šušteršič: Entrance de Singel) ali da je video končni produkt predstave, ki jo je iniciiral sam videast (Neven Korda: Odmevi).
• - Plesni video, ki nastane na pobudo videastke, ki sodeluje z eno plesalko ali z maloštevilnimi plesalci (Maja Slavec: Revaluation; Evelin Stermitz: Inside the Outside).
• - Plesni video, v katerem videast montira najdene posnetke plesa, še bolj pa je poudarjen pomen glasbe v povezavi z ritmom video slike (Boštjan Kavčič: Ples, Zemira Alajbegović: Vortex, 2000).
• - Plesni video, v katerem nastopa sam videast kot amaterski plesalec (Ana Čigon: One More Kick, Sašo Vrabič: Santa).

Iz navedenih štirih pristopov lahko ugotovimo, da za razliko od devetdesetih let, ko so prevladovale povezave med velikimi plesnimi in videastičnimi produkcijam, po letu 2000 govorimo o postopni intimizaciji plesnega videa.

Izbrala: Ida Hiršenfelder
Produkcija: SCCA-Ljubljana, 2011
Dolžina: 52′ 38”

Ana Čigon, Brezčasnost / Timelessness, 20′
Ana Čigon, 2008

Apolonija Šušteršič, Kees van Zelst, Entrance de Singel, 5′ 50”
Apolonija Šušteršič, Kees van Zelst, 1997

Maja Slavec, Revaluation (short version), 5′
Maja Slavec, 2008

Evelin Stermitz, Inside the Outside, 5′ 33”
Evelin Stermitz, 2006

Neven Korda, Odmevi, 5′
Aksioma – Zavod za sodobno umetnost, Ljubljana, 2009

Maja Smrekar, Repeating Coincidence, 3′ 42”
Maja Smrekar, 2009

Zemira Alajbegović, Vortex, 4′ 5”
TV Slovenija, 2000

Ana Čigon, One More Kick, 4′ 35”
Ana Čigon, 2009

Sašo Vrabič, Santa (short version), 3′ 32”
Sašo Vrabič, 2001

V pogovoru bomo poskušali osvetliti dejavnost in produkcijo filmske redakcije ŠKUC in ugotoviti, kakšen je bil njen domet in pomen. Dokumentacija o tem pomembnem dogajanju namreč ni zbrana oz. ohranjena, hkrati pa tudi veliko filmov Škucove produkcije ni dosegljivih ali vključenih v Filmski arhiv. Med pogovorom si bomo ogledali nekatere filme in zvedeli več o njih in o pogojih produkcije od samih avtorjev. Obetamo si tudi marsikatero zanimivo zgodbo in osebno izkušnjo.

Več o filmskem izboru na strani SCCA ali v PDF obliki.

Avtorica v eseju pravi, da je "arhiviranje pravzaprav ohranjanje nekega spomina. DIVA išče spomin podobam, da bi lahko mislili prostor umetnosti, kajti brez tega smo ujeti v podobo sveta, ki nas mehanično poustvarja."  Dogodek je del programa Večer intermedijskih umetnosti Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana.

Postaja DIVA je nastala kot nadgradnja sklopa raziskovalnih, dokumentacijskih in arhivskih projektov na področju video/medijske umetnosti (Videodokument, Videospotting, Internet Portfolio, Artservisova zbirka in e-arhiv). Po uspešni razstavi v Galeriji Škuc junija 2009 je Postaja DIVA zbudila interes številnih institucij za sodobno umetnost iz sosednjih držav. Obravnavajo jo kot zanimiv model urejanja in skrbi za avdiovizualne materiale, tako s tehničnega kot vsebinskega vidika. Do sedaj se je predstavila na festivalu Ars Electronica v Linzu, na festivalu MediaScape v Novigradu, v Muzeju moderne in sodobne umetnosti na Reki, na festivalu VideoSpritz v Trstu, v okviru razstave Blickmaschinen v Kunsthalle (Műcsarnok) v Budimpešti, v Mestni galeriji Nova Gorica, Townhouse Gallery v Kairu, Kulturnem inkubatorju v Mariboru, v ljubljanski Galeriji Vžigalica v okviru seminarja Kako povezovati vsebine AV arhivov? in v Mestni galeriji Arsenal v Poznanu na Poljskem.

Postaja DIVA je tudi partnerski arhiv mednarodne platforme GAMA (Gateway to Archives of Media Art), ki povezuje sorodne evropske video/medijske arhive ter jim omogoča večjo vidnost in širšo dostopnost.

Različne aspekte ustvarjanja video/medijskega arhiva Postaje DIVA bo predstavila Barbara Borčić, direktorica in vodja video programov SCCA-Ljubljana, ki bo govorila o kontekstu in zgodovinski nuji ustvarjanja arhivov.Ida Hiršenfelder, asistentka video programov, kritičarka in publicistka, bo predstavila način obdelave video materialov z vsebinske in tehnične plati, multimedijski umetnik in programer spletnega arhiva Borut Savski pa bo spregovoril o načinu predstavljanja video arhivov na spletu in o širjenju znanja o video in medijskih delih.

Sledila bo projekcija izbora video del z naslovom Postaja DIVA_predstavlja.

Izbor so pripravili Barbara Borčić, Miha Colner in Ida Hiršenfelder. Kronološko zaokrožen program z izbranimi petnajstimi video deli izpostavlja premike v razumevanju in rabi videa kot izraznega sredstva in avtorske specifike na tehnološki, medijski in vsebinski ravni med letoma 1983 in 2007.

Dogodek je del programa Soočanja s sodobno vizualno umetnostjo Mestne galerije Nova Gorica.